Potem ko so banke spomladi, med prvo razglasitvijo epidemije, odobrile do 12-mesečni odlog plačila posojilnih obveznosti, je sedmi protikoronski sveženj ukrepov (PKP7), ki je bil sprejet konec lanskega leta, moratorij za kredite podaljšal še za največ devet mesecev.
Novega odloga pa na žalost ne morejo koristiti vsi, čeprav bi ga krvavo potrebovali. Lastnik manjšega lokala v Kamniku nam je povedal, da 12-mesečnega moratorija za kredit, ki ga je koristil od lanskega marca in za katerega je moral poplačati tudi okoli 3000 evrov obresti, ni mogel podaljšati.
Podaljšanje moratorija po PKP7 namreč velja le za obveznosti, ki niso zapadle do 19. oktobra 2020, ko je bila znova razglašena epidemija. Posojilojemalcem, ki so moratorij že koristili, pa lahko banke dodatni odlog odobrijo le v primeru, če seštevek starega in novega odloga ni daljši od devetih mesecev. Vlogo za dodatni odlog lahko prosilec odda do 26. februarja, moratorij pa bo začel veljati najpozneje 31. marca 2021. Veljal bo do novembra letos.
Naš sogovornik, gostinec, je nad takšno odločitvijo vlade ogorčen. »Za 12-mesečni moratorij sem lani zaprosil zato, ker sem moral zapreti lokal in ker so mi tudi uradniki tako svetovali. Glede na to, da prepoved obratovanja gostinskih lokalov še velja, sem seveda pričakoval, da se bo moratorij podaljšal za vse, ki zaradi vladnih odlokov ne moremo delati,« je povedal lastnik lokala, ki je tik pred propadom. Po njegovem mnenju gre za »svetovni nateg«, saj bi »normalna država omogočila odlog za ves čas, dokler jim ne dovoli delati, ob tem pa pokrila tudi stroške obresti«.
Pobude za podaljšanje moratorija za vse
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je pred dnevi vladni strokovni skupini za pripravo protikoronskih ukrepov poslala predlog, naj preuči možnost podaljšanja odloga plačil kreditov do konca leta, in to tudi za tiste posojilojemalce, ki so ta ukrep že koristili, saj epidemija covida-19 še traja.
Za podaljšanje odloga plačila kreditnih obveznosti do konca leta 2021 brez upoštevanja predhodnega obdobja se v predlogih za PKP9 zavzemajo tudi delodajalske organizacije in Združenje bank Slovenije. Po njihovi oceni je nadaljnja blažitev učinkov potencialne nezmožnosti plačevanja kreditnih obveznosti pomembna tako za poslovno sposobna podjetja kot za prebivalce.
Omejitev v skladu z novimi evropskimi pravili
Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da je vlada zaradi vnovične razglasitve epidemije oktobra lani moratorij za kredite podaljšala, vendar pa je bila pri določitvi obdobja trajanja odloga omejena. Evropski bančni organ EBA je namreč v tem času sprejel nove zavezujoče smernice, po katerih lahko skupni odlog obveznosti iz posamezne kreditne pogodbe znaša največ devet mesecev. V nasprotnem primeru mora banka takšnega komitenta prerazvrstiti v slabši bonitetni razred in oblikovati dodatne rezervacije, ki pa negativno vplivajo na njen finančni položaj.
Na Banki Slovenije poudarjajo, da je moratorij primeren ukrep za naslavljanje začasnih likvidnostnih težav, do katerih pride zaradi posledic izredne situacije. Ne predstavlja pa dolgoročno vzdržne rešitve, ki bi reševala tudi solventnostne težave podjetij ali trajnejšo nezmožnost odplačevanja kreditov posameznikov. Ob kopičenju slabih terjatev v bankah bi bila lahko ogrožena tudi stabilnost celotnega bančnega sistema.
Kot dodajajo, bodo imele banke tudi po izteku trenutnega ukrepa še vedno možnost, da se s kreditojemalcem individualno dogovorijo za odlog plačevanja kreditnih obveznosti. Takšno obravnavo bankam nenazadnje omogoča tudi zadostna višina kapitala, so povedali na Banki Slovenije.
