Ob tem se krepijo opozorila nekaterih uveljavljenih mednarodnih vlagateljev, da je na trgu balon in da so tehnološke delnice precenjene. A ker je rast delniških trgov močno povezana z močno rastjo dobičkov, se vrednotenja delniških trgov niso povišala. Posledično je položaj drugačen kot v nekaterih preteklih balonih na kapitalskem trgu.
Bližamo se koncu sezone objav poslovanja podjetij za 1. polletje 2026, saj je rezultate objavilo že skoraj 90 odstotkov vseh podjetij. Napovedi je preseglo 86 odstotkov vseh podjetij, kar je precej nad 5- in 10-letnimi povprečji. Dobički, ko odstranimo vse enkratne dogodke, rastejo s stopnjo 26 odstotkov na letni ravni, kar je celo hitreje od pokoronskega okrevanja leta 2021. A pomembnejše je, da rastejo dobički in napovedi poslovanja v prav vseh sektorjih ameriškega gospodarstva, kar se dogaja zelo redko. V Evropi je rast dobičkov 22-odstotna in s tem ena najvišjih v zadnjih desetih letih. Tudi če iz izračunov odstranimo rast dobičkov energetskih podjetij zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, je rast dobičkov pri 12 odstotkih še vedno bistveno višja od povprečij, ki jih je vajena Evropa. Podobne trende opažamo tudi na Japonskem in nekaterih drugih trgih. Izjema ostaja Kitajska, ki se ji nikakor ne uspe izvleči iz primeža krčenja notranjegospodarske aktivnosti in nizkega nivoja zaupanja potrošnikov.
Zaradi močne rasti dobičkov so vrednotenja delnic le malenkost nad zgodovinskimi povprečji, kar ne govori v prid zgodbi o balonu. Delniški trgi in delnice rastejo zaradi močne rasti dobičkov. Trend močno podžiga močna rast investicij v vse, kar je povezano z razvojem umetne inteligence. Na mestu ostaja vprašanje, ali bo donos teh investicij upravičil velikanske investicije. A to ne pojasni, zakaj rastejo dobički praktično v vseh panogah gospodarstva. Podjetja iz vseh sektorjev tudi zaradi uporabe umetne inteligence izboljšujejo profitabilnost poslovanja, kar je pozitiven znak za delniške trge. Višja profitabilnost sicer vpliva negativno na plače oziroma njihova rast zaostaja tako za rastjo inflacije kot tudi profitabilnostjo. To ustvarja trenja, ki jih bodo reševali politiki in gospodarstveniki, a v tem trenutku vlagateljev to ne zanima pretirano. Investicije v umetno inteligenco in trošenje držav je tisto, kar žene svetovno gospodarstvo in prinaša prelivanje sredstev v odlične rezultate podjetij in naprej v rastoče delniške trge. S tem se razkorak med donosi na bankah ter donosi na kapitalskih trgih še povečuje. Trend, ki se razvija že nekaj časa, se še krepi. Vlagatelji v realno premoženje, kot so delnice ali nepremičnine, pridobivajo, bančni varčevalci pa močno izgubljajo. Investicije v realno premoženje prinašajo denarni tok in donos. Bančni donosi ob povišani inflaciji, tudi kot posledici pretiranega državnega trošenja, ostajajo mizerni in ne prinašajo niti ohranjanja kupne moči. Tega se vse bolj zavedajo tudi politiki. Celo nemški. Ravno ta torek je nemški ministrski kabinet potrdil okvirni predlog reforme, po katerem bodo pokojninski računi iz državnih postali kapitalski z vlaganjem na kapitalske trge, obenem pa bi vsem mladoletnim državljanom Nemčija dajala po deset evrov na mesec kot obliko naložbe v delnice. Nekaj podobnega, kar počno v ZDA. Spremembe verjetno pridejo tudi v Slovenijo z nekajletno zamudo. Postalo je jasno, da varčevanja brez investiranja na kapitalske trge ni več.