O tem smo se pogovarjali z Damirjem Čauševićem, vodilno osebnostjo v regiji na področju digitalnih plačil in finančnih tehnologij (finteh). Kot predsednik uprave družbe Monri Payments je v zadnjih letih pomembno prispeval k razvoju sodobnih plačilnih rešitev v jugovzhodni Evropi, s poudarkom na povezovanju trgovcev, bank in finančnotehnološkega ekosistema v enotno digitalno infrastrukturo. Njegovo delo se umešča v širši kontekst hitre digitalizacije plačilnih sistemov, kjer Monri Payments postaja eden ključnih akterjev pri poenostavljanju kartičnih in spletnih plačil v regiji. V tem duhu je nastopil tudi na dogodku Money Talk, čigar soustanovitelj je, je 9. junija na Bledu, kjer je skupaj z drugimi strokovnjaki razpravljal o prihodnosti plačil, interoperabilnosti sistemov in vlogi finteh rešitev pri preoblikovanju uporabniške izkušnje.
Kaj vas je pripeljalo do ustanovitve podjetja Monri Payments?
Nikoli nisem bil podjetnik, ki bi začel z veliko vizijo, zapisano na beli tabli. Večina moje podjetniške poti je temeljila na prepoznavanju resničnih problemov in iskanju praktičnih rešitev zanje.
Podjetje Monri Payments sva ustanovila skupaj s poslovnim partnerjem, ker sva opazila preprost problem: sprejemanje plačil po regiji je bilo po nepotrebnem zapleteno. Trgovci so se soočali z razdrobljenimi sistemi, različnimi ponudniki, različnimi bankami in številnimi operativnimi ovirami. Menila sva, da bi morala biti plačila najpreprostejši del poslovanja, ne pa še ena dodatna skrb.
Kar se je začelo kot regionalno podjetje za plačilne storitve, je danes zraslo v platformo, ki oskrbuje na tisoče trgovcev na več trgih. Osnovna ideja pa ostaja enaka. Naša naloga je še vedno omogočati, da so plačila za podjetja neopazna, zanesljiva in preprosta.
V vseh teh letih sem se naučil, da se podjetniki pogosto zaljubijo v tehnologijo. Mi smo se vedno trudili zaljubiti v problem. Tehnologija se spreminja vsakih nekaj let, potrebe strank pa ostajajo.
Katera so bila najpomembnejša sporočila in trendi konference Money Motion 2026?
Če bi moral Money Motion 2026 povzeti v enem stavku, bi rekel: Prešli smo od pogovorov o prihodnosti k njenemu ustvarjanju.
Dolga leta so bile finteh konference polne razprav o tem, kaj bi lahko postali umetna inteligenca, odprto bančništvo, vgrajene finančne storitve in digitalna identiteta. Letos pa je bil pogovor povsem drugačen. Udeleženci so predstavljali konkretne primere uporabe, dejanske rezultate in merljive poslovne učinke.
Umetna inteligenca je bila nedvomno ena osrednjih tem, vendar ne na način, kot bi mnogi pričakovali. Obdobje navdušenja nad novostjo se zaključuje. Nikogar več ne navduši klepetalni robot, ki zna odgovarjati na osnovna vprašanja. Pozornost se je preusmerila k temu, kako lahko umetna inteligenca zmanjšuje goljufije, izboljšuje uporabniško izkušnjo, avtomatizira kompleksne procese in finančnim institucijam pomaga delovati učinkoviteje.
Pomembna ugotovitev je bila tudi, da tehnologija sama po sebi le redko predstavlja konkurenčno prednost. Uspešna so podjetja, ki tehnologijo združujejo z globokim razumevanjem lokalnih trgov, regulative in vedenja strank. To še posebej velja za srednjo in vzhodno Evropo, kjer je prilagodljivost pogosto pomembnejša od same velikosti podjetja.
Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi evropski finančni prihodnosti, takojšnjim plačilom, digitalni identiteti, odprtim financam ter širšemu vprašanju evropske finančne suverenosti. To niso več koncepti prihodnosti, temveč postajajo strateške prioritete regulatorjev, bank, finteh podjetij in gospodarstva.
Kaj je bilo za vas najbolj spodbudno sporočilo dogodka?
To, da naša regija ni več zgolj uvoznica inovacij. Srednja in vzhodna Evropa sta postali resen finteh ekosistem, ki ustvarja vrhunske kadre, podjetja in ideje ter vse bolj vpliva na globalni razvoj panoge. Na to smo lahko ponosni – in tudi preostala Evropa to vse bolj opaža.
Kaj vas je navdihnilo za ustanovitev dogodka Money Talks in kakšno vrednost je prinesel?
Money Talks je nastal iz zelo preprostega opažanja: večji ko postajajo dogodki, težje je voditi resnično poglobljene pogovore.
Naj ne bo pomote – navdušen sem nad tem, v kaj se je razvil Money Motion. Združevanje tisoče ljudi iz več deset držav ustvarja izjemno energijo in številne priložnosti. Obstajajo pa pogovori, ki se preprosto ne zgodijo na glavnem odru ali med kratkim odmorom za kavo.
Bled je bil za začetek idealna izbira. Okolje je spodbujalo prav to, kar smo želeli doseči: odprte pogovore, iskrena mnenja in mreženje, ki nastaja spontano, ko ljudje ne gledajo nenehno na uro in ne hitijo na naslednji sestanek.
Posebej spodbudno je bilo, kako hitro so razprave presegle teoretično raven. Udeleženci niso govorili o tem, kaj bi se lahko zgodilo čez pet let, temveč o problemih, ki jih rešujejo danes, odločitvah, ki jih morajo sprejeti jutri, in priložnostih, ki jih vidijo v regiji.
Money Motion bo tudi v prihodnje ostal prostor, kjer se panoga srečuje v velikem obsegu. Money Talks pa je prostor za nekatere najpomembnejše pogovore v bolj osredotočenem in iskrenem okolju.
Ali generacija Z, milenijci in starejše generacije razmišljajo o denarju drugače?
Vsekakor. Vendar menim, da so razlike precej globlje od vprašanja, ali nekdo raje obišče bančno poslovalnico ali uporablja mobilno aplikacijo.
Tudi tej temi je bila namenjena ena izmed razprav na dogodku Money Talks Bled. Sergej Golubović je predstavil zanimive vpoglede v to, kako mlajše generacije na novo opredeljujejo ne le načine plačevanja, temveč tudi odnos do lastništva, investiranja, zaupanja in finančnega odločanja.
Različne generacije imajo do denarja temeljno drugačen odnos.
Za številne starejše generacije je denar predvsem pomenil varnost. Ljudje so delali, varčevali, kupili dom in desetletja gradili finančno stabilnost. Finančne institucije so bile zaupanja vredni varuhi sistema, zvestoba banki pa je lahko trajala vse življenje.
Milenijci so odraščali v času finančnih kriz, hitrih tehnoloških sprememb in vzpona internetnega gospodarstva. Zato so postali bolj skeptični do institucij in veliko bolj osredotočeni na priročnost, preglednost in prilagodljivost. Ne pričakujejo zvestobe podjetij, zato tudi podjetja ne bi smela pričakovati njihove zvestobe.
Generacija Z gre še korak dlje. Drži?
Zanje vprašanje pogosto ni več, »katero banko uporabljam«, temveč »kako hitro lahko opravim, kar potrebujem«. Finančne storitve postajajo vse bolj nevidne. Plačila, posojila, investiranje in varčevanje so vse pogosteje vključeni v aplikacije in platforme, ki jih uporabljajo vsak dan.
To predstavlja velik izziv za banke in finteh podjetja. Desetletja so finančne institucije tekmovale s produkti. Danes vse bolj tekmujejo z uporabniško izkušnjo. Ko menjava ponudnika traja le nekaj minut in odprtje računa le nekaj klikov, postanejo ključni dejavniki enostavnost, zaupanje in kakovost uporabniške izkušnje.
Generacije so sicer različne, vendar si na koncu vse želijo isto: zaupanje, da je njihov denar varen in da ga je preprosto upravljati. Spreminja se predvsem definicija tega, kaj pomeni »preprosto«.
Ali mlajše generacije manj zaupajo tradicionalnim finančnim institucijam?
Ne menim, da mlajše generacije tradicionalnim finančnim institucijam zaupajo manj. Menim pa, da jim zaupajo drugače.
Prejšnje generacije so pogosto izhajale iz zaupanja in pričakovale, da ga bodo institucije sčasoma ohranjale. Mlajše generacije ravnajo nasprotno. Pričakujejo, da si bodo institucije njihovo zaupanje vedno znova zaslužile s preglednostjo, dobro uporabniško izkušnjo, varnostjo in ustvarjeno vrednostjo.
Za številne pripadnike generacije Z in mlajše milenijce zaupanje ni več zgrajeno zgolj na veliki mreži poslovalnic, dolgi tradiciji ali prepoznavni blagovni znamki. Ti dejavniki so še vedno pomembni, vendar sami po sebi niso dovolj. Zaupajo institucijam, ki jim olajšajo življenje. Če plačila delujejo takoj, če podpora uporabnikom odgovarja hitro, če so stroški pregledni in če je digitalna izkušnja intuitivna, zaupanje raste. Če ni tako, menjava ponudnika še nikoli ni bila lažja. x