Ustanovila je Lilalab think tank, v njihov istoimenski inkubator pa se mladi ne prijavljajo s poslovno idejo, ampak kot posamezniki, ki želijo raziskati svoje možnosti. Do sedaj se je pri njih kalilo 36 posameznikov, vsaj šest jih je začelo samostojno podjetniško dejavnost. Pezdirjeva poudarja, da podjetniški uspeh ni nujno ustanovitev podjetja, temveč tudi samozavest, znanje in pogum za naslednji korak.
Kaj mladi, ki se šele podajajo na podjetniško pot, najbolj potrebujejo?
Predvsem širšo sliko, praktične izkušnje in podporno skupnost. Podjetniških poti je veliko: lahko gradiš hitro rastoče zagonsko podjetje, odpreš ustvarjalni studio ali razvijaš podjetniške ideje znotraj večje organizacije. Pomembno je, da mladi spoznajo različne poslovne modele, preizkusijo ideje, naredijo napake in se učijo od drugih. Pri tem ogromno pomeni skupnost, v kateri lahko odkrito delijo izzive, dvome in uspehe.
Kdo sploh je mladi podjetnik?
Dobro vprašanje. Že v akademski stroki ni enotne definicije podjetnika. Je to nekdo, ki je ustanovil podjetje, ali nekdo z določeno kombinacijo osebnostnih lastnosti? Podobno je z mladimi podjetniki. Je mlad tisti, ki je mlajši od 30 let, ali tisti, ki je v podjetništvu šele nekaj let?
Kako ga vi razumete?
Sama ga razumem kot posameznika s podjetniško miselnostjo, ki je na tej poti še razmeroma nov.
Kaj je največja ovira, ki jo opažate pri mladih?
V naše programe se prijavljajo kot osebe, ne s poslovno idejo, zato je za mnoge prva ovira prav to, da ideje še nimajo. Toda tudi tisti, ki jo imajo, svojo samozavest pogosto ocenjujejo razmeroma nizko. Sama opažam predvsem, da si mladi ne upajo sanjati dovolj velikih sanj zase. Imajo fantastične sposobnosti, a se jih včasih niti ne zavedajo. Zato izvajamo delavnico »Strel na Luno«, na kateri jih spodbujamo, da za trenutek odmislijo omejitve. To jim je težko, a šele ko si dovolimo predstavljati, kaj je mogoče, lahko začnemo raziskovati, kako to uresničiti.
Kako se je rodila zamisel o Lilalabu?
Lilalab Think Tank smo ustanovili v začetku leta 2026 kot miselno spletišče na področju podjetništva. Izhajali smo iz prepričanja, da je podjetniški ekosistem pogosto preveč tog in premalo osredotočen na človeka in naravo. Podjetništvo je hrbtenica našega gospodarstva in pomembno gonilo inovacij, vendar kakšen smisel ima uspešno podjetje, če se podjetnik na tej poti povsem izčrpa? Prav povezovanje gospodarskega razvoja z dobrobitjo ljudi in okolja je tudi eno od vodil Industrije 5.0. Lilalab inkubator je lep primer takšnega pristopa.
Pred leti sva se s kolegico želeli vključiti v podjetniški program zaradi znanja in povezovanja, vendar še nisva imeli poslovne ideje. Ker je bila ta pogoj za prijavo, sva si jo preprosto izmislili. Nato pa sva bili ves program precej nejevoljni, saj sva morali vse aktivnosti razvijati okoli ideje, ki naju sploh ni zanimala. Tako se je rodila zamisel o drugačnem inkubatorju, kjer je v središču človek, ne njegova poslovna ideja.
V čem se vaš inkubator razlikuje od drugih?
Naša ključna posebnost je torej, da se k nam prijavljajo podjetni posamezniki, ne poslovne ideje. Pri izboru nas zanima predvsem njihova motivacija, ne tržni potencial ideje, ki je morda sploh še nimajo. Koncept smo raziskali, razvili pilotni program in pridobili evropska sredstva za sofinanciranje. Veliko sodelujem s psihologinjo in podjetnico Alenko Pirih ter širšo skupnostjo soustvarjalcev. Program je praktičen: predavanj skoraj ni, udeleženci večinoma rešujejo naloge v parih ali manjših skupin. Sodelujemo tudi s številnimi zunanjimi projektnimi sodelavci, vključeni smo tudi v program Erasmus za mlade podjetnike. Do konca januarja 2027 je z nami Mariam, ki je originalno iz Nigerije.
Letos je sodelovalo 13 mladih žensk. Zakaj prav ženske?
Mlade ženske pravzaprav niso bile naša ciljna skupina, čeprav nam je precej jasno, zakaj se v naš program prijavlja več žensk. Najpogostejša beseda, s katero udeleženci opisujejo naš inkubator, je namreč »nežen«. To je precejšnje nasprotje klasične startup kulture, kjer je dolgo prevladovala miselnost »hustle«, torej nenehnega dela, tekmovalnosti in hitre rasti. Pomembno nam je bilo še, da dosežemo mlade zunaj Ljubljane, saj podjetniške priložnosti sodijo tudi na podeželje in v druge regije.
Ali se ženske pri podjetništvu srečujejo s posebnimi ovirami?
Raziskava GEM Slovenija 2025 kaže, da je med podjetniki v zgodnji fazi približno 38 odstotkov žensk. Strah pred neuspehom kot oviro navaja 51 odstotkov žensk in 37 odstotkov moških. Mednarodna raziskava GEM ugotavlja tudi, da ženske 47 odstotkov pogosteje kot moški zaprejo podjetje zaradi družinskih ali osebnih razlogov. Zato potrebujemo programe, ki poleg poslovnega znanja razumejo življenjske okoliščine posameznika. Zelo nas veseli, ko udeleženke po inkubatorju nadaljujejo svojo podjetniško pot.
Po vaših meritvah je 69 odstotkov letošnjih udeleženk izboljšalo samooceno podjetniške naravnanosti. Kaj se je spremenilo?
Mislim, da se je najbolj spremenil pogled udeleženk nase in na to, kaj vse je zanje mogoče. Ena od udeleženk nam je povedala: »Podjetništvo je zame postala bolj realna opcija, ne zgolj ideja oziroma sanje.« Pri letošnji generaciji smo pri 69 % izmerili izboljšanje samoocene podjetniške naravnanosti, posebej pa nas veseli napredek pri samostojnem delovanju in inovativnosti. To sta pomembni kompetenci, ne glede na to, ali nekdo ustanovi podjetje ali svojo podjetnost razvija znotraj organizacije.
Poleg tega sodelujemo s številnimi zunanjimi projektnimi sodelavci. Vključeni smo tudi v program Erasmus za mlade podjetnike, v okviru katerega gostimo in mentoriramo podjetnike iz tujine. Do konca januarja 2027 je z nami Mariam, ki je originalno iz Nigerije. Lilalab je tako tudi prostor mednarodnega povezovanja in izmenjave znanja.
Je skupnost včasih pomembnejša od samega podjetniškega znanja?
Ena od drugih udeleženk nam je povedala, da so ljudje iz inkubatorja postali njeni prijatelji, nekateri pa tudi redne stranke. Podjetniško znanje lahko pridobiš iz knjig ali na spletu, ljudi, ki ti zaupajo, te podpirajo in s tabo ustvarjajo, pa precej težje. Čudovit primer so Nika Bratkovič, Lea Mioč in Žan Sterle iz prve generacije. Danes imajo vsi trije svoje s. p.-je, skupaj pa soustvarjajo Pitch & Pair. Izvedli so že sedem dogodkov, enega celo za več kot 450 obiskovalcev!
Ali mladi danes drugače razumejo uspešno kariero?
V resnici niti ne vem, kako so si uspešno kariero predstavljale prejšnje generacije podjetnikov, a mislim, da velike razlike vseeno ni. Ne bi trdila, da si ne želijo več graditi velikih podjetij. Res pa je, da ustanovitev velikega podjetja ni edino merilo uspeha. Za nekoga je uspeh hitro rastoče podjetje, za drugega samostojnost, ustvarjalna svoboda in možnost, da s svojim delom kakovostno živi. Po podatkih GEM Slovenija 2025 skoraj 29 odstotkov podjetnikov v zgodnji fazi ne načrtuje novih zaposlitev, skoraj 36 odstotkov pa jih v naslednjih petih letih pričakuje vsaj šest. Ambicije niso izginile, imajo le različne oblike. Sama večinoma delam z mladimi, ki jih vodi želja po samostojnosti in ustvarjalnosti, zato je moja izkušnja nekoliko pristranska.
Ukvarjate se tudi z izrazno-umetnostno terapijo. Kako se povezuje s podjetništvom?
Podjetništvo in ustvarjalne metode se zelo lepo dopolnjujejo. Umetnost, tudi nekaj tako preprostega, kot je izdelovanje kolažev, nam lahko pomaga na več načinov. Po eni strani omogoča raziskovanje tistega, kar težje ubesedimo, na primer naših strahov, želja in notranjih prepričanj. Spodbuja ustvarjalno razmišljanje, odpira nove perspektive in nam pomaga ideje prenesti v konkretnejšo obliko. Tako lahko na primer z ustvarjalnimi metodami razvijemo tudi prvi prototip, ki ga predstavimo potencialnim strankam.
