"Ker bo o podpisu pogodbe odločal novi minister za gospodarstvo, je irelevantno, ali je vlada sprejela sklep. V primeru, da bo novi minister ocenil, da zadevo lahko bolje reši, bo to lahko storil," je na Žerjavove pozive odgovoril Gaspari.
Kot smo poročali včeraj, je na četrtkovi seji vlada odločila, da bo Tosami podelila 5,5 milijona evrov pogojne državne pomoči, če jo bo njen lastnik Boštjan Nagode pred tem dokapitaliziral v višini najmanj milijona evrov. Od odobrenega zneska na poroštvo za najem posojila odpade štiri milijone evrov, preostali znesek pa predstavljajo subvencije za ohranitev delovnih mest in prestrukturiranje. "Vladni sklep o dodelitvi več milijonov evrov državne pomoči Tosami je višek sprenevedanja odhajajoče vlade in nikakor ni in ne more biti 'tekoči' posel, za katerega si je vlada vzela pooblastilo, čeprav nima več polne operativnosti," je poudaril Žerjav. Po njegovih opozorilih državno pomoč potrebuje marsikatero slovensko podjetje, vendar sistem državnih pomoči podjetjem v težavah "kar vsevprek že v preteklosti ni vedno dal učinkov".
Kot je pojasnil Gaspari, je na problem treba gledati z več vidikov. "Osnovna ideja je, da ima podjetje, ki zaposluje približno 400 delavcev, realno možnost, da obstane dolgoročno kot delujoče podjetje. Država bi pred odobritvijo državne pomoči lahko zahtevala, da se lastnika razlasti, vendar v kaj takšnega verjetno ne bi privolil. Zato bi podjetje lahko končalo v stečaju," je dejal Gaspari.
Preden bo Tosama sploh lahko prejela državno pomoč, se bo moralo izpolniti več pogojev. Eden je, da bo morala pomoč odobriti evropska komisija, ki o zadevi ne bo odločila prej kot v šestih mesecih. Za podelitev poroštva za najem posojila v višini štirih milijonov evrov pa bi morala država vknjižiti hipoteke na nepremičninah Tosame, in sicer na prvo mesto. Ali bosta NKBM in Hypo Bank, ki sta Nagodetu leta 2008 za prevzem Tosame odobrila skoraj 22 milijonov evrov posojila, v to privolili, ni znano. Kot je pojasnil Gaspari, pa se bo v pogodbo o dodelitvi državne pomoči vneslo tudi določilo, da če bo policijska preiskava pokazala, da pri lastninjenju Tosame obstaja utemeljen sum, da je bil kršen zakon, bo pogodba nična. "V kateri fazi je preiskava, smo dvakrat vprašali policijo, vendar zaradi interesa preiskave odgovora nismo prejeli," je dodal Gaspari.
Spomnimo, ko je Nagode v letu 2008 (še v času vlade Janeza Janše) prevzel Tosamo prek svojega podjetja Sana Investicije, je od 26 milijonov evrov, kolikor je v celoti stal prevzem, 22 milijonov evrov financiral s posojili. V naslednji fazi je Nagode Sano Investicije pripojil k Tosami, ki je bila takrat razmeroma nezadolženo podjetje. To je povzročilo, da je imela Tosama konec leta 2009 od bilančne vsote v višini 40,3 milijona evrov 80 odstotkov dolžniškega kapitala, kar je bilo za 60 odstotnih točk več kot leto pred tem.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
