Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v svojem sicer kratkem mandatu že večkrat in ob različnih priložnostih omenil uvedbo e-vinjet za osebna vozila. »E-vinjete za osebna vozila bodo uvedene s 1. decembrom 2021,« je suvereno napovedal v intervjuju za Objektiv marca letos. »Predvidevam, da bo sistem podoben kot za tovornjake in vezan na obstoječo infrastrukturo. Z Darsom pripravljamo zakonodajno pravno podlago in menimo, da je ta datum realen,« je dodal.
Obstoječa infrastruktura ni dovolj
»Če se bo na razpis prijavil vsaj en ponudnik, ki bo izpolnjeval pogoje, in če ne bo pritožb, ki lahko zavlečejo postopek, je datum realen,« so zapisali v Družbi za avtoceste (Dars). Ta datum je precej drzno in optimistično postavljen, pa medtem opozarjajo naši sogovorniki z Darsa, ki se ne želijo izpostavljati. Kajti pred uvedbo e-vinjete za osebna vozila je treba spremeniti področno zakonodajo, zakon o cestninjenju ter odpraviti pomisleke o varstvu osebnih podatkov. Šele nato bi lahko Dars objavil razpis ter začel iskati izvajalca, ki bi sistem vzpostavil. Darsovi razpisi praviloma vselej sprožijo val pritožb. Za ilustracijo omenimo, da je bila pogodba z izvajalcem, ki je vzpostavil sistem DarsGo, konzorcijem Q-free Traffic designa in Telekoma podpisana šele štirinajst mesecev po objavi razpisa. Postopek so podaljšale prav pritožbe.
Objavo razpisa za izvajalca, ki bi vzpostavil sistem e-vinjet, na Darsu neuradno načrtujejo letos jeseni. V razpisu bo tudi natančneje določena tehnologija, na kateri bo temeljil sistem e-vinjet, verjetno pa bo na avtocestno omrežje treba namestiti dodatne kamere, ki bodo prepoznavale registrske tablice voznikov. Sistem e-vinjet namreč ne bo podoben sistemu za elektronsko cestninjenje tovornih vozil (DarsGo), še manj njegova nadgradnja. »Gre za konceptualno različna sistema, prvi temelji na časovnem zakupu, drugi na obračunu razdalje, prvi na prepoznavanju registrskih tablic, drugi na uporabi OBU (on-board unit, tablica, nameščena v vozilu, ki komunicira s portali nad avtocesto, op. a.),« pojasnjujejo na Darsu.
Zato v nasprotju z ministrovo napovedjo sistem e-vinjet ne bo mogel biti vezan (zgolj) na obstoječo infrastrukturo. »Za potrebe e-vinjete bodo potrebne minimalne nadgradnje sistema DarsGo. Večje nadgradnje sistema DarsGo niso predvidene. Ocene stroškov v tej fazi še ne moremo dati,« pravijo na Darsu.
Kaj je e-vinjeta
Obstoječi sistem elektronskega cestninjenja temelji na tako imenovani mikrovalovni tehnologiji. Portali nad avtocesto se povežejo z omenjenimi tablicami (te so podobne nekdanjim ABC-tablicam), ki jih vozniki tovornjakov namestijo v vozilo. Te tablice so personalizirane in vsebujejo podatke o onesnaževalnem razredu vozila, njegovi teži, pa tudi podatke o registrski tablici in državi izvora. Sistem tako obračuna cestnino na podlagi vseh teh spremenljivk in seveda prevožene razdalje. Podoben sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila poznajo denimo tudi v Avstriji (GoBOx), Italiji (Telepass), Franciji (TIS-PL) in na Portugalskem (Via Verde).
E- vinjeta pa ni nič drugega kot vinjeta, ki je ni treba lepiti na steklo, ampak je v elektronski različici. Voznik bo z vpisom registrske tablice vozilo registriral v sistem in pridobil e-vinjeto. Obračunavanje cestnine preko e-vinjete ne bo temeljilo na prevoženi razdalji, temveč na časovnem zakupu. Kot napoveduje minister Vrtovec, bo vinjeta predvidoma veljala leto dni od dneva nakupa. E-vinjete uporabljajo denimo v Romuniji, Bolgariji, na Slovaškem, Madžarskem, pa tudi v Avstriji, kjer pa vzporedno prodajajo tudi klasične vinjete v obliki nalepk.
Pasti učinkovitega nadzora
Poseben izziv bo vzpostavitev nadzora in detektiranje tistih, ki niso registrirani v sistem, ob hkratnem upoštevanju vseh zakonskih določil o varstvu osebnih podatkov. Slovenija je izrazito tranzitna država, o čemer najbolj zgovorno pričajo podatki o prodanih vinjetah. Lani so jih na Darsu prodali približno 7,5 milijona, a od tega manj kot milijon letnih. Iz tega sklepamo, da so polletne in tedenske kupovali tisti, ki so le prečkali našo državo, torej tranzitni potniki. Prav nadzor nad temi bo eden pomembnejših izzivov pred uvedbo e-vinjet, priznavajo na Darsu. Nadzor sicer poteka prek portalov s kamerami, ki prepoznajo registrsko tablico in jo povežejo z bazo plačanih vinjet.
Nadzor pa ni izvedljiv brez obdelave osebnih podatkov, zato je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik že opozorila na nevarnosti obsežne in intenzivne obdelave osebnih podatkov. Za nadzor se lahko obdeluje samo tisti nabor osebnih podatkov, ki je nujen za dosego legitimnega in zakonitega cilja, je poudarila. »Kjer za ta namen zadostujejo psevdonimizirani osebni podatki, je tem treba dati prednost pred neobdelanimi osebnimi podatki, podatki pa se lahko obdelujejo le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev zakonsko dopustnega cilja,« je izpostavila. »Kakršni koli drugi nameni bi morali biti v zakonu izrecno prepovedani,« je poudarila.
