Direktorjem, ki so imeli kreditne kartice za potovanja v tujino, je te odvzel, vsem organom pa hkrati naložil, da ustavijo vse postopke zaposlovanja. Njegova ekipa, "vezana na osebno zaupanje" ministra, bi lahko po drugi strani le za osnovne plače porabila toliko, kot znaša petina proračuna varuha konkurence. Tako si je prioritete dela in načrte za varčevanje očitno zamislil minister Žerjav.
Za šest ljudi petina letnega proračuna varuha konkurence?
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nam posameznih plačnih razredov novih članov kabineta - ta je poslej 14-članski, saj ga noben od obstoječih članov ni zapustil - ni uspelo posredovati. Podatke smo zato črpali iz kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov, objavljenem na spletnih straneh ministrstva za javno upravo. Glede na navedene plačne razrede bi za bruto plače nove ekipe (brez ministra in državne sekretarke) porabili okoli 12.000 evrov na mesec, v letu dni 144.000 evrov.
Žerjav je v kabinet pripeljal dve novi sekretarki, Jernejo Lampret, pred leti zaposleno na ministrstvu za promet, ki ga je Žerjav že vodil, in Lejlo Kogej, prej pristojno za odnose z javnostmi v SLS. Glede na podatke o njunih funkcijah in pripadajočih plačnih razredih bi njuni plači uvrstili v 44. do 49. plačilni razred. Če predvidevamo, da sta delo na ministrstvu začeli v najnižjem razredu, znaša njuna začetna bruto plača brez dodatkov 2585 evrov. Mira Kuhar, kandidatka SLS na lokalnih volitvah v Murski Soboti, je nova podsekretarka Žerjavovega ministrstva. Plača podsekretarke je uvrščena v razpon od 41. do 46. plačilnega razreda, najnižja pa bi tako znašala 2298 evrov bruto. Iz domačih logov je Žerjav na ministrstvo pripeljal še Milana Klara, ki je kandidiral na lokalnih volitvah v občini Lendava. Ima funkcijo referenta tri, njegova začetna plača pa bi glede na plačilni razred, ki ga za to delovno mesto predvideva katalog funkcij ministrstva za javno upravo, znašala 969 evrov. Nova vodja kabineta ministra, Branka Dajčman, ki je bila že v Žerjavovem kabinetu na ministrstvu za promet, bi bila glede na podatke za druge vodje kabinetov uvrščena v 44. plačilni razred.
Poleg navedenih je Žerjav pripeljal še novega šoferja, njegova zaposlitev pa je prav tako vezana na "osebno zaupanje ministra". Kaj zna novi šofer, česar obstoječi ni, na ministrstvu ne pojasnjujejo, so pa povedali, da so dosedanjemu šoferju dodelili še "druge naloge".
Za varuha konkurence 700.000 evrov
Najbolj bi Žerjav po žepu udaril Urad za varstvo konkurence (UVK), ki naj bi svoje stroške znižal za 30 odstotkov, na nekaj več kot 700.000 evrov. A varuha konkurence čaka v prihodnjih tednih "boj" z odvetniki Telekoma Slovenije, ki lahko pričakuje globo zaradi paketa Itak Džabest. Po naših neuradnih informacijah naj bi medtem sicer nekateri lobisti blizu Žerjavu že preverjali možnosti, ali lahko morebitni novi direktor UVK prekine postopek zoper Telekom Slovenije. Tako zakon o upravnem sporu kot zakon o upravnem postopku naj bi to omogočala. UVK naj bi kmalu končal tudi postopek zoper gradbince, med večjimi postopki je še obravnava o dogovarjanju farmacevtov.
"Od predvidenih proračunskih sredstev je odvisno število zaposlenih, izdelava ekonometričnih analiz, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, kar nedvomno vpliva na učinkovito varstvo konkurence," pojasnjujejo na UVK. Kot so še povedali, so ministrstvu predlagali polovično znižanje, torej za 15 odstotkov, ali jim je s predlogom uspelo, pa niso razkrili.
Žurej: Ministrstvo ne naredi nič, da bi preverilo dejansko stanje
Po drugi strani je ministrstvo organom v sestavi dodobra zategnilo pas. Urad za intelektualno lastnino (UIL) bi si moral po predlogu stroške znižati za dobrih 165.000 evrov, na nekaj manj kot dva milijona evrov. Naše podatke so potrdili tudi na UIL. Kot je pojasnil direktor urada dr. Jurij Žurej, se minister Žerjav na prošnje za sestanek ne odziva, prav tako ministrstvo ne naredi nič, da bi preverilo dejansko stanje. Meni, da predstavniki ministrstva številke določajo na pamet, čeprav bi si lahko "čez cesto ogledali stanje arhiva, dotrajane cevi, poškodbe fasade, streho, ki zamaka..."
"Isto določanje številk na pamet je v preteklosti skoraj preprečilo nakazilo zneska, ki ga slovenska podjetja v obliki pristojbin plačajo za varstvo svoje intelektualne lastnine v tujini in bi ga morala država nakazati mednarodnim organizacijam... Varstvo intelektualne lastnine teh podjetij bi bilo ogroženo, če ne bi urad po dolgotrajnem vztrajanju naknadno zagotovil potrebnih sredstev," pojasnjuje Žurej. Ta še dodaja, da se preprečuje izvajanje nadzornih funkcij in zagotavljanje pravne države, "politika pa bo verjetno, kot že pogosto doslej, s prstom kazala na nadzorne institucije, češ da ne opravijo svojega dela". "Urad z obžalovanjem ugotavlja, da je finančna in kadrovska politika najmočnejše orožje birokratov in politike pri izvajanju vpliva na nadzorne funkcije organov pravne države," je oster Žurej.
katja.svensek@dnevnik.si
