"Trenutno se z bankami pogajamo za pogodbo, s katero rešujemo likvidnost za leto 2012. Od dneva, ko je prva banka sprejela odločitev, da sodeluje, je minilo že več kot mesec dni," je izkušnje podjetja v prisilni poravnavi z bankami upnicami orisal predsednik uprave družbe Blaž Pesjak. Spomnimo, njegov predhodnik Bine Kordež je za osem milijonov evrov posojila, namenjenega financiranju menedžerskega prevzema, v časih debelih krav zastavil le svoje dobro ime.
Kranjec nezadovoljen z upravljanjem slabih naložb
O vlogi bank pri reševanju finančnih težav njihovih komitentov so se na včerajšnji okrogli mizi v organizaciji Združenja bank Slovenije pogovarjali predstavniki bank, gospodarstva in države. Razpravo je spodbudil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki po skoraj treh urah razprave trinajstih sodelujočih ni deloval pretirano zadovoljno. Srečanje je sicer označil za koristno, a hkrati predlagal, naj bančniki in gospodarstveniki razpravo okoli težav pri reševanju kreditnega in kapitalskega krča ter težav posameznih bank le nadaljujejo.
In zadnji podatki Banke Slovenije kažejo, da jim kaj drugega niti ne preostane. Do konca novembra lani so banke oblikovale za več kot tri milijarde evrov oslabitev, do podjetij bonitetnih razredov C, D in E pa imajo za več kot 5,2 milijarde evrov terjatev. Slaba posojila, s poravnavo katerih podjetja zamujajo več kot 90 dni, zavzemajo petino aktive bank oziroma 9,7 milijarde evrov. In guverner z upravljanjem slabih naložb bank ni zadovoljen. Zavarovanja za posojila so pogosto zgolj formalna, banke so pri ukrepanju proti zamudnikom počasne, pravih seznamov zamudnikov sploh ni, izterjave so preveč formalizirane, analiz reševanja dolžnikov ni, je bil kritičen Kranjec. Banke so, tako pravi guverner, pogosto posojale po poznanstvih, kreditne pogodbe ne vsebujejo določil, ki bi komitentu prepovedovala zadolževanje pri drugih bankah, banke ne delijo podatkov o komitentih. Lotil se je tudi Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki je po njegovem precej prispevala k napetostim med nadzorniki in upravami državnih bank, kar se tiče problematičnosti insolvenčne zakonodaje, pa vidi Kranjec preveč akademskega in premalo operativnega razmišljanja.
Jašovič: Podjetje, ki ne more poplačati polovice dolgov, je za stečaj
Tega problema se je dotaknil predsednik uprave NLB Božo Jašovič, ki pravi, da banke na prirast insolvenčnih postopkov niso pripravljene, da ti presegajo njihove zmogljivosti in izkušnje. Meni, da bi morali imeti ključno besedo upniki, in če so podjetja brez kapitala, morajo lastniki izgubiti pravico odločanja. Insolvenčna zakonodaja se mora po njegovem popravljati sproti in prilagajati stanju, a rahljanju obveznega poplačila upnikom ni naklonjen. "Podjetje, ki ne more poplačati 50 odstotkov dolgov, je samo še za v stečaj, verjemite," je dejal Jašovič. Izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek je kasneje sicer pripomnila, da so banke zelo redko tiste, ki ostanejo nepoplačane, za razliko od navadnih, nezavarovanih upnikov. In medtem ko se je Jašovič ognil samokritiki, predsedniku uprave Unicredit banke Francetu Arharju kritika bančnikov ni delala težav. "Na vse smo pozabili, ko je bilo denarja dovolj in si se vprašal, kam bi dal, ne komu bi dal," je povedal Arhar, ki meni, da se je zaradi krize odgovornost kreditiranja okrepila.
katja.svensek@dnevnik.si
