»Pogovoriti se moramo o elektroomrežju,« je bil naslov prispevka Aleksandra Mervarja, ki je bil v začetku maja objavljen v prilogi Objektiv. V njem je direktor Elesa opozarjal na alarmantno kopnenje finančnih virov, iz katerih se financirajo novogradnje in posodobitve elektroenergetskega omrežja. »Možnosti sta samo dve, bodisi se strinjamo o dvigu omrežninskih prispevkov bodisi nas čaka razvojna stagnacija,« je napovedal.
Mervar nadaljuje ozaveščanje javnosti. Eles je namreč opozoril na »alarmantno stanje omrežninskih prihodkov« in nizal ugotovitve direktorjevih primerjalnih analiz in revizij omrežninske reforme. »Izsledki so skrb vzbujajoči,« piše, »že sama omrežninska reforma je imela občuten negativen vpliv na prihodke družbe Eles ter prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij.« Eles opozarja, da njihov namen ni kritika agencije za energijo, saj je bil Mervar ves čas eden redkih zagovornikov omrežninske reforme, kar »ostaja tudi danes«.
Kako navedbe komentira direktorica agencije Duška Godina? Nikakor ne drži trditev 'da je že sama omrežninska reforma imela občuten negativen vpliv na prihodke družbe Eles in prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij',« je sporočila Dnevniku. »Obračun omrežnine je namreč zgolj način porazdelitve potrebne omrežnine med odjemalce. Obračun se je res spremenil in obremenitve odjemalcev so bile pravičneje porazdeljene.« Sama prenova obračuna omrežnine skratka ni imela negativnih vplivov na prihodke Elesa.
Namesto 544 pobrali zgolj 326 milijonov evrov
Pojdimo po vrsti. Ko je Agencija RS za energijo uvedla novo metodologijo, je predvidevala, da bodo Eles in pet elektrodistribucijskih podjetij v letu 2025 prejeli 544 milijonov evrov prihodkov iz naslova omrežnine, ki jo plačujejo odjemalci električne energije v Sloveniji. Dejansko so prejeli kar 218 milijonov evrov manj, zgolj 326 milijonov evrov. To je 45 milijonov evrov manj od omrežninskih prihodkov v letu 2023, ko je še vse leto učinkoval star omrežninski akt.
Kaj se je zgodilo? Agencija za energijo je že ob izdaji odločbe, s katero je določila regulativni okvir za leto 2025, najprej oceno zbranih prihodkov znižala za 61 milijonov evrov. Zatem se je izkazalo, da so elektrodistribucijska podjetja bistveno preveč optimistično napovedovala porabo elektrike. Dejansko smo je porabili 15 odstotkov manj kot v predkoronskem letu 2019. To je prihodke zbilo za dodatnih 24 milijonov evrov.
Naslednji škodni dogodek je imel podpis vlade Roberta Goloba in njene koalicije. V začetku leta 2025 je sprejela interventni zakon, s katerim je posegla v tarifne postavke, in s tem prihodke oklestila za nadaljnjih 19 milijonov evrov. Nato je agencija za energijo še spremenila in dopolnila omrežninsko metodologijo in med drugim določila prehodno obdobje do uvedbe najdražjih tarif za časovni blok 1. Ta je zato novembra in decembra lani znašala le polovico ciljne vrednosti. »Negativni učinek tega modela je znašal dodatnih 23 milijonov evrov,« so izračunali v Elesu.
V fazi javne obravnave akta je Eles nanizal več predlogov sprememb metodologije. Najbolj znan predlog Elesa je bil ukinitev sezonskosti. Agencija predlogu ni sledila. Eles potem ni več vztrajal pri odpravi dveh sezon, si je pa prizadeval za krčenje časovnih blokov s petih na tri. Agencija je ocenila, da to ni izvedljivo.
Upoštevala je priporočilo o zmanjšanju razlik med višinami tarif za posamezne časovne bloke in zavrnila možnost uvedbe posebnih tarif za lastnike sončnih elektrarn (in hranilnikov energije). Kakršno koli neutemeljeno razlikovanje bi pripeljalo do drugačne obravnave odjemalcev in s tem do nedovoljenega subvencioniranja oziroma prelaganja bremen na druge odjemalce, je lani poudarila agencija.
Lanski omrežninski prihodki družbe Eles so bili najnižji v vsem pokoronskem obdobju in so bili v primerjavi z letom 2023 nižji za 12 odstotkov. »To je težava vse Slovenije, ker s tako nizkimi omrežninskimi prihodki ne bo mogoče uspeti uresničiti načrtovanih vlaganj v distribucijsko elektroenergetsko omrežje,« opozarjajo v Elesu.
Primanjkljaj iz naslova omrežnine so pokrili s prihodki dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Ti so lani znašali rekordnih 222 milijonov evrov, kar je skoraj 27 milijonov evrov več kot v letu prej. A ta vir bo postopoma usihal, zato je edina rešitev podražitev omrežninskih tarif, ki so danes med najnižjimi v EU, tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo.
»Dragi državljani, omrežnina se bo morala podražiti«
Mervar pravi, da je bila omrežninska reforma korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen. »Vsak mora plačati toliko, kolikor uporablja elektroenergetsko omrežje,« ocenjuje. Vendar je omrežninska reforma le prvi nujni korak do celovite reforme. Slediti mora dvig omrežninskih tarif.
Od agencije naprej pričakuje, da bo izpad omrežninskih prihodkov, ki je nastal zaradi ukinitve drugega časovnega bloka v nizki sezoni, uravnotežila z višjimi tarifami v preostalih časovnih blokih. »Področje omrežninskih dajatev v Sloveniji ni zadovoljivo urejeno in terja korenite spremembe, začenši s povišanjem omrežnine. Dragi državljani, omrežnina se bo morala podražiti,« je zapisal maja.
V Objektivu je tudi ocenil, za koliko bi se morala dvigniti: »Če bi družba Eles uporabljala svoje prihodke od dražb izključno za namen, kot ga določa EU-direktiva, torej za gradnjo, obnovo in vzdrževanje tistega dela prenosnega omrežja, ki je namenjen tranzitom, bi se morale omrežninske tarife v tem trenutku že povišati za 52 odstotkov.«
Po njegovih besedah bi se morale za več kot 60 odstotkov podražiti tudi omrežninske tarife za distribucijsko omrežje, če bi Eles kot operater želel v celoti izvajati gospodarsko javno službo. Če bi distribucijska podjetja želela uresničiti svoje razvojne načrte do leta 2034, v katerih predvidevajo skoraj štiri milijarde evrov naložb v omrežja, bi bilo treba tarife za distribucijsko omrežje podražiti za skoraj 80 odstotkov, je še izračunal direktor družbe Eles, sistemskega operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije.
Bo agencija sledila pozivu? Iz pojasnil direktorice Duške Godina izhaja, da pri določanju višine tarifnih postavk vedno upoštevajo tudi prihodke Elesa iz naslova avkcij za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ). »Več je teh prihodkov, manj omrežnine je treba pobrati, in seveda obrnjeno,« poudarja. Ker bo prihodkov iz naslova avkcij za ČPZ v prihodnje manj, se Godinova strinja z Mervarjem, da bo treba dvigniti tarifne postavke in pobrano omrežnino, »ter obenem ustaviti politične posege v omrežninske prihodke«.