Nedavno napovedana Mercatorjeva monetizacija nepremičnin že poteka s polno paro. V vsej skupini se je namreč začela prodaja številnih velikih trgovskih centrov, od tega osmih v Sloveniji.
Naše informacije so v Mercatorju potrdili, vendar so bili s pojasnili skopi. »Zavezali smo se, da podrobnosti projekta ne bomo javno razkrivali. Rezultate projekta, ki naj bi bil po načrtih končan do poletja, bomo javno predstavili, ko bo postopek končan. Lahko razkrijemo, da je v projekt vključenih 17 Mercatorjevih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini,« so povedali v Mercatorju.
V Sloveniji naprodaj osem največjih trgovskih centrov
Med njimi je tudi največji v Šiški, ki se razprostira na približno 30.000 kvadratnih metrih, smo neuradno izvedeli. Gre za prestižni trgovski center, ki ga je IGD, vodilna strokovna svetovna organizacija na področju trgovine, konec leta 2016 uvrstil na seznam 15 trgovin na svetu, ki jih je v letu 2017 treba obiskati.
V Sloveniji je naprodaj še sedem hipermarketov: v Kranju, na Jesenicah, v Kopru… V Zagrebu se prodaja poznani Super Konzum Radnička, eden največjih Mercatorjevih trgovskih centrov na Balkanu. Nepremičnine tega in številnih drugih trgovskih centrov, denimo v Pulju, na Reki in v Splitu, ki so prav tako v paketu 17 prodajaln, namenjenih prodaji, so v Mercatorjevi lasti. Ko je Agrokor leta 2014 prevzel Mercator, je njegove trgovine v razvejani mreži preimenoval v Konzum. Velik del Mercatorjeve lanskoletne izgube izhaja ravno in milijonskih dolgov Konzuma zaradi neplačevanja najemnin na Hrvaškem.
Enako se je zgodilo v BiH. Toda tam se preobrazba Mercatorjevih prodajaln v Konzumove zaradi zamer iz vojnih časov ni ravno obnesla. Še zlasti ne v Banjaluki s pretežno srbskim prebivalstvom, kjer se tamkajšnji trgovski center, poleg tuzelskega in največjega na bosanskem trgu v Sarajevu, prav tako prodaja. Mercator je jeseni lani v BiH od Konzuma spet prevzel v upravljanje več kot 80 svojih prodajaln. Pred tem mu je bosanski Konzum ostal dolžan več milijonov evrov. Zato je moral Mercator iz tega naslova lani slabiti terjatve v višini 12,5 milijona evrov, kar se je izrazilo v visoki izgubi.
Ogromni beograjski center že prodan
Razmere na trgu nepremičnin gredo Mercatorju v prid. To se je izkazalo pri nedavni prodaji največjega Mercatorjevega srbskega trgovskega centra v Beogradu za skoraj 50 milijonov evrov. V Mercatorja so dejali, da so kupo-prodajno pogodbo za prvi center (Mercator Beograd) podpisali že konec prejšnjega leta. »To je prvi dokaz, da lahko Mercator uspešno konča ta proces in doseže cilje, ki si jih je zastavil,« so poudarili v družbi.
S ciljem od prodaje dobiti čim večji izkupiček so torej naprodaj tržno najbolj zanimivi trgovski centri. Na razne možne prevzemnike po vsem svetu so v Mercatorju naslovil vabilo k oddaji ponudbe: »Potencialnim zainteresiranim vlagateljem, gre za zelo širok nabor predvsem mednarodnih vlagateljev, smo v četrtek poslali tako imenovani preliminarni investicijski memorandum z osnovnim opisom projekta. Vsi vlagatelji, ki bodo pokazali zanimanje, bodo v naslednji fazi na podlagi podpisanega sporazuma o zaupnosti in nerazkritju informacij prejeli natančne podatke, ki jih potencialni vlagatelji potrebujejo pri pripravi zavezujočih ponudb.« Vlagatelji, predvsem razni finančnih skladi, tovrstne naložbe tehtajo po dohodkovni metodi – koliko obiska in s tem prometa si lahko obetajo v dolgoročni prihodnosti. Teoretično je mogoče, da bi trgovske centre prevzel en investitor, vendar za to ni veliko možnosti.
Vseh nepremičnin za 1,4 milijarde evrov
Kot so povedali v Mercatorju, so projekt monetizacije, katerega ključni cilj je znižanje zadolženosti, ponovno začeli že konec lanskega leta. Pred tem so v dolgoročnem načrtu do leta 2021 napovedali, da bodo z monetizacijo nepremičnin svoj dolg znižali za okoli 320 milijonov evrov. Po zadnjih razpoložljivih podatkih s konca septembra lani je imela Skupina Mercator takrat za okoli 850 milijonov evrov finančnih obveznosti.
Knjigovodska vrednost nepremičnin znaša 1,4 milijarde evrov. Načrtovana je tudi odprodaja drugih nepremičnin, ne samo trgovskih centrov. »Pri teh načrtujemo prodajo centrov in najem zgolj trgovskega dela centrov, v katerih bomo ohranili trgovsko dejavnost,« so dejali v Mercatorju. Gre za metodo »prodaj in vzemi v najem«.
Upoštevaje lastništvo nepremičnin je Mercator netipičen trgovec. »Večina trgovcev po svetu namreč ni lastnikov nepremičnin, v katerih opravljajo svojo trgovsko dejavnost,« so dodali v največji trgovski verigi na slovenskem trgu.
