Po prevzemu Mercatorja je njegove trgovske centre v Bosni in Hercegovini začela upravljati Agrokorjeva hrvaška maloprodajna mreža Konzum. Toda zdaj v Mercatorju želijo, da bi jih ponovno upravljali sami.
Po pojasnilih Mercatorja nova uprava intenzivno išče možnosti, ki bi podkrepile nadaljnji razvoj družbe. »Ena od možnosti, o katerih tečejo pogovori, se nanaša tudi na centre v Bosni in Hercegovini. Razgovori o tem še potekajo, končne rešitve pa še ni. V ospredju razprave so predvsem veliki centri, ki so bili v času delovanja pod blagovno znamko Mercator uspešni,« so pojasnili v Mercatorju.
Poleg tega, da bi širili maloprodajno mrežo, bi se s ponovnim upravljanjem svojih prodajaln v Mercatorju pod vodstvom novega predsednika uprave Tomislava Čižmića izognili pomembnemu tveganju: naraščanju terjatev do Konzuma, za katere ni znano, ali bodo sploh kdaj poplačane. Poročali smo že, da iz naslova najemanja Mercatorjevih prodajaln Konzum slovenski družbi dolguje več kot 40 milijonov evrov. Na zahtevo revizorjev naj bi morali v Mercatorju v tolikšnem znesku oblikovati rezervacije, ki pa naj bi vplivale na lanskoletno izgubo, smo izvedeli neuradno.
Po spremembi imena prodajaln v BiH padel promet
Koliko prodajaln imajo v lasti v BiH, v Mercatorju niso razkrili, povedali pa so, da imajo na tamkajšnjem trgu skoraj 70.000 kvadratnih metrov prodajaln. Iz letnega poročila za Skupino Mercator za leto 2013, torej za zadnje obdobje, ko Mercator še ni bil v Agrokorjevi lasti, je razvidno, da je imel slovenski trgovec na bosanskem trgu takrat v lasti 32 prodajaln za izdelke za vsakdanjo rabo, od tega šest hipermarketov in 18 supermarketov. Dodatnih 21 prodajaln pa so predstavljale trgovine s športno opremo (Intersport), tekstilom (Modiana) in kozmetiko. Vse je Mercatorju lani uspelo prodati. K lastnim prodajalnam za vsakdanjo rabo je treba prišteti okoli 60 trgovin Drvoprojekta, ki jih je Mercator dolgoročno najel leta 2011.
Zamenjava imena prodajaln na bosanskem trgu po zatrjevanju naših virov sicer ni bila brez posledic. Ko je Konzum od Mercatorja leta 2014 najel približno 90 bosanskih prodajaln in Mercatorjeve table nadomestil s Konzumovimi, naj bi se promet v številnih, predvsem tistih v Republiki Srbski, občutno znižal.
Lex Agrokor, 3.
Tako kot na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji Agrokorjeve težave zaposlujejo oblasti tudi v BiH. Bosanski predsednik vlade Fadil Novalić je pred dnevi v intervjuju za tamkajšnji spletni portal Klix poudaril, da posebni zakon lex specialis po zgledu Hrvaške in Slovenije predstavlja skrajno rešitev, pri čemer upa, da ne bodo prisiljeni k njegovi uvedbi. »Četudi bi bilo z vidika moje osebne promocije boljše, da tudi mi napišemo neki lex Agrokor, je to, kar počneta davčna uprava in delovna inšpekcija, veliko bolj konstruktivno, predvsem pa bolj ustavno od uvedbe posebnega zakona, kot sta to storili Slovenija in Hrvaška,« je opozoril Novalić. Ob tem je dodal, da bi bilo bolj smiselno od priprave novega zakona imenovanje svojega zastopnika v upravo bosanskega Agrokorja, s čimer bi se lahko hitreje odzvali na zaostrovanje težav.
V Srbiji Mercator upravlja maloprodajno mrežo
Podobne napake kot v BiH, kjer je po več ocenah v več centrih promet padel izključno zaradi sprememb imena prodajaln iz Mercator v Konzum, pa v Agrokorju niso storili na srbskem trgu. Pred Mercatorjevim prevzemom je imel Agrokor že v lasti srbsko maloprodajno Ideo. Natančneje, Idea je bila v lasti Agrokorja od leta 2005 do konca leta 2012, ko je prešla v lastništvo Konzuma. Po prevzemu Mercatorja pa je bilo leta 2014 več kot 200 prodajaln Idee oddanih v najem Mercatorjevi srbski hčerinski družbi Mercator S. Razen prodajaln Idee na srbskem trgu Mercator upravlja še lastni maloprodajni mreži Mercator in Roda. Slednjo je Mercator prevzel leta 2006, na srbskem trgu pa skupaj upravlja približno 350 prodajaln.
Na hrvaškem trgu pa Mercatorjeve prodajalne upravlja Konzum. V sosednji državi je imel Mercator konec leta 2013 v lasti 82 prodajaln z izdelki za vsakdanjo rabo, od tega 12 hipermarketov in 27 supermarketov, hkrati pa še 38 prodajaln trgovske verige Getro. To družbo je Mercator prevzel konec leta 2009.
