Nič hudega sluteč se je Mercator leta 1995 odločil prenoviti znameniti trženjski znak M. Toda po treh desetletjih se je znašel v veliki godlji. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da ima na prenovljenem znaku avtorske pravice oblikovalka Špela Goltes, in Mercatorju naložilo plačilo odškodnine v višini 330.000 evrov.
»S podjetjem Studio Marketing smo leta 1995 sklenili pogodbo o prenovi celostne grafične podobe in za neomejen prenos avtorskih pravic, za kar smo plačali 1,05 milijona takratnih nemških mark. Pri tem je šlo le za predelavo znaka in ne za ustvaritev novega, ki bi lahko užival avtorskopravno varstvo, kot to navaja gospa Goltes oziroma njeni pooblaščenci. Podlaga za prenovo znaka je bil obstoječi znak, ki ga je v letih 1968 in 1969 oblikoval profesor na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Gregor Košak,« so pojasnili v Mercatorju.
Špela Goltes svoj zahtevek in trditev, da je imetnica avtorskih pravic, so nadaljevali v Mercatorju, opira na stališče, da je bila v času izvajanja del, ki jih je opravila za Studio Marketing, v delovnem razmerju v tem podjetju, čeprav je delo opravljala na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila kot samostojna podjetnica. »To pomeni, da celoten pravni konstrukt temelji na trditvi, da je bila pogodba, ki jo je imela sklenjeno s Studiom Marketing, nekaj drugega, kot je bilo dejansko dogovorjeno in kot izhaja iz sklenjene pogodbe. Brez trditve, da njeno razmerje ni bila pogodba, ki jo je dejansko sklenila, v postopku ne bi mogla uspeti,« so povedali v Mercatorju.
V Mercatorju so poudarili, da je zgolj na podlagi trditve, da je bila v delovnem razmerju, Špela Goltes lahko dosegla posledice, ki izhajajo iz zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP), ki določa, da se v primeru, ko avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca, šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo določeno drugače. »Na podlagi omenjenega pravnega konstrukta in pravne ureditve je Goltesova izpeljala sklep, da naj bi leta 2005 avtorske pravice prešle nazaj na njo, Mercator pa naj bi jih izgubil,« so dodali v Mercatorju.
Sodba še ni pravnomočna
Kot sta v skupnem odgovoru na Dnevnikova novinarska vprašanja pojasnila odvetnik Peter Grad iz odvetniške družbe Pantelič, Grad in partnerji, in dr. Maja Bogataj Janežič, strokovnjakinja za avtorsko pravo z Inštituta za avtorsko pravo, ki ju je angažirala Goltesova v tožbi zoper Mercator, poteka med njuno stranko in Mercatorjem spor zaradi znaka Mercator, ki se je začel pred 15 leti. »Okrog leta 2010 je Mercator naslovil prošnjo za ureditev avtorskih pravic na znaku Mercator, ker ga je začel predelovati. Za naročnika znaka in celostne grafične podobe Mercator je bil namreč izdelan podroben priročnik celostne grafične podobe. Ta služi kot priročnik z navodili za uporabo in dopustne prilagoditve znaka Mercator, ki ga je Mercator predeloval v večjem obsegu,« sta pojasnila Grad in Maja Bogataj Janežič.
Po njunih besedah se je za znak Mercator ugotovilo, da Mercator po 33. členu ZASP nima pravice predelave, saj nanj v celoti nikoli ni bila prenesena, niti ne več drugih materialnih avtorskih pravic na tem znaku. Na podlagi 101. člena ZASP so se namreč vrnile k delavcu, morebitne drugačne pogodbene podlage za prenos pa Mercator tudi ni imel urejene. »Ker začetni pogovori niso bili uspešni, je naša stranka, v zavarovanje svojih pravic, bila primorana leta 2018 sprožiti sodni postopek za plačilo primerne odškodnine za nezakonito uporabo znaka Mercator.« Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku glede glavnice, delno pa jo je zavrnilo glede višine obresti. »V sodbi je sodišče pritrdilo stališčem naše stranke, da je znak Mercator njena samostojna avtorska stvaritev s področja umetnosti in kot taka uživa vso avtorskopravno zaščito. Sodišče je v sodbi tudi ugotovilo, da je šlo pri znaku Mercator za avtorsko delo iz delovnega razmerja v smislu 101. člena ZASP in da so zato po desetih letih od dokončanja dela, to je jeseni 2005, vse materialne in druge pravice avtorice na znaku Mercator v celoti pripadle nazaj naši stranki,« sta povedala Peter Grad in Maja Bogataj Janežič. Sodba še ni pravnomočna, saj se je Mercator zoper odločitev sodišča pritožil. »V pritožbi utemeljeno izpodbijamo ugotovitve in pravna stališča sodišča prve stopnje,« so pojasnili v Mercatorju.
Pripravljeni na vse scenarije
S tem, da so avtorske pravice prešle nazaj na njo, Mercator pa jih je izgubil, Goltesova postavlja Studio Marketing v izredno nezavidljiv položaj. Navaja namreč, da Studio Marketing ni mogel trajno prenesti avtorskih pravic na Mercator, ki je za opravljeno delo in pridobitev vseh pravic plačal izredno visok znesek. »Prepričani smo, da Goltesova v obdobju, ko je opravljala delo za Studio Marketing, ni niti razmišljala o tem, da pravice ne bi bile trajno prenesene na Mercator, in se je zavedala, da na ustvarjenem delu nima nikakršnih pravic. Vsakršno drugačno stališče bi bilo skregano s poslovnim in zdravorazumskim razmišljanjem.« Ob tem so v Mercatorju izpostavili, da je bil Studio Marketing v zadnjih dveh desetletjih največja agencija v Sloveniji in da so oblikovali ali preoblikovali veliko celostnih grafičnih podob za mnoga slovenska podjetja in organizacije. »V zvezi z morebitno pravnomočno razsodbo poudarjamo, da ima Mercator kot odgovorno podjetje pripravljene vse scenarije. Prepričani pa smo, da tako imenovani črni scenariji ne bodo izvedeni,« so dodali v Mercatorju.
V Studiu Marketing International na številna novinarska vprašanja – med drugim, kako so imeli v devetdesetih letih urejeno vprašanje intelektualne lastnine – niso odgovorili. Kot je pojasnila direktorica Studia Marketing Tina Bolcar Repovš, zadeve ne morejo komentirati, ker spor med Špelo Goltes in Mercatorjem na sodišču še ni zaključen. Direktorica Bolcar Repovš je sicer 18,69-odstotna lastnica, njen soprog Jernej Repovš pa 64,95-odstotni lastnik Studia Marketing, medtem ko preostalo lastništvo predstavlja lastni družbeniški delež.