Mentorstvo med hojo ni le učinkovito orodje za osebni in profesionalni razvoj, temveč tudi nepogrešljivo za fizično in mentalno zdravje posameznika. S tem, ko izkoristimo prednosti gibanja, danosti narave in spremembe okolja, se bistveno izboljša mentorska izkušnja. Udeleženci dobijo možnost, da se upočasnijo, pogledajo vase in na svoje delovanje z drugačne perspektive. Lažje povežejo svoj trenutni položaj z želenim. Stik z naravo in hoja obnovita sposobnost osredotočanja na pomembne stvari, razbremenita in obnovita miselni proces, okrepita sposobnost opazovanja in dojemanja. Zaradi močnega zaupanja, ki ga vzpostavimo med hojo v naravi, smo bolj dovzetni in pripravljeni na sprejemanje nasvetov, znanja in izkušenj od mentorjev.
K temu pomembno prispeva sprememba okolja. V konvencionalnem okolju mentor pogosto zavzema dominantno vlogo učitelja, mentoriranec pa podrejeno vlogo učenca. Mentorstvo med hojo v neformalnem okolju prispeva k enakovrednosti v mentorskem odnosu kot eni njegovih temeljnih značilnosti. Ob hoji z ramo ob rami in spontanem prilagajanju ritma drug drugemu v nevtralnem okolju, ki ga predstavlja narava, se odpremo, na dan priplava naša avtentičnost, zadržanost se zmanjša ali izgine. S tem se vzpostavijo pogoji za iskreno izmenjavo mnenj, za pristen dialog, za resnično učenje drug od drugega.
V naravnem okolju se bolj kot v konvencionalnem zavemo tudi tega, da ima vsak nekaj, kar lahko da drugim. Da je vsak lahko drugemu mentor.
Med hojo gledamo naprej, kar je še ena dimenzija mentorstva med hojo. Gledanje naprej simbolizira usmerjenost v prihodnost, kar je eden temeljnih ciljev mentorskega procesa. Mentorstvo med hojo se izvaja v vnaprej dogovorjenem terminu ob vsakem vremenu. S tem preverjamo, kaj in koliko smo pripravljeni vložiti v svoj razvoj, narediti nekaj zase. Sočasno preverjamo našo sposobnost prilagajanja nepredvidenim okoliščinam. Ob tem v polnosti pridejo do izraza štirje temelji mentorskega odnosa: enakovrednost, prilagodljivost, globoka povezanost in avtentičnost.
Kako to vpeljati v delovno okolje?
Mentorstvo med hojo je lahko dostopno, saj ne zahteva posebnih priprav, logistike in opreme. Pomembno je, da se s to obliko strinjajo vsi udeleženci ter da dolžino in lokacijo prilagodimo njihovim sposobnostim, vsebino programa pa njihovim interesom in potrebam oziroma ciljem, ki jih želimo doseči. Izvajamo ga lahko v mentorskih parih ali skupinah. Zanj so primerni tako mestni parki in druge zelene površine kot gozdne, učne, tematske in zahtevnejše planinske ali gorske poti. Mentorstvo med hojo je lahko sestavni del obstoječih mentorskih programov, kot so mentorski programi uvajanja v začetnih zaposlitvenih fazah, razvojno mentorstvo, mentorstvo v okviru programa nasledstev. Primerno je tudi za izmenjavo mnenj med mentorji ali mentoriranci in reševanje morebitnih zastojev v mentorskih procesih. Lahko pa se oblikujejo tudi posebni programi mentorstva med hojo. Z njimi izboljšamo komunikacijo, spodbudimo ustvarjalnost, poglobimo povezave in se napolnimo z obnovitveno močjo narave. S tem jih neposredno povežemo s programi zdravja na delovnem mestu, tako telesnega kot duševnega, in vplivamo na absentizem ter zavzetost in učinkovitost zaposlenih.
Programi mentorstva med hojo
Vsebino in potek programov mentorstva med hojo oblikujemo glede na strukturo udeležencev, njihove želje in potrebe. S tem zagotovimo, da so programi tesno povezani s cilji udeležencev. Lahko gre za pridobivanje spretnosti na področju učinkovite komunikacije in vzpostavljanja boljših odnosov, vodenja timov, reševanja konfliktov, spodbujanja ustvarjalnosti in razmišljanja zunaj okvirov. Lahko gre za vprašanja osebne in profesionalne rasti, okoljske ozaveščenosti ali katere koli druge izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki in kjer potrebujejo podporo mentorjev.
Programi se ločijo glede na dolžino trajanja in izbiro lokacij ter uporabljene metode in pristope, ki izboljšajo mentorsko izkušnjo. Kratki nekajurni programi so namenjeni razbijanju ledu, sprostitvi in odprtju udeležencev, vzpostavitvi in krepitvi odnosa. Celodnevni programi omogočajo potopitev v bistvo mentorstva in intenzivnejšo mentorsko izkušnjo. Ponujajo prostor za individualno in skupinsko refleksijo ter osebno in profesionalno preobrazbo udeležencev.
Ne glede na to, ali gre za redno mentorsko srečanje v spremenjenem okolju, za krajši ustvarjalni ali večdnevni umik, gredo udeleženci skozi štiri ključne faze. Prvi dve fazi, to je upočasnitev od vsakodnevnega ritma ter povezovanje s samim seboj in okolico, sta ključni za postavitev temeljev, na katerih slonita naslednji dve fazi programa. To sta jasen pogled v prihodnost in zaveza k dejanjem za dosego želenega stanja v prihodnosti.
Ključna elementa teh programov sta hoja in narava ter njuni sinergični učinki. Hoja aktivira sistem pozitivnih povratnih informacij v našem telesu, zaradi katerih se počutimo dobro in sproščeno, povečata se sposobnost osredotočanja in jasnejšega razmišljanja. Narava pa vpliva na našo ustvarjalnost in odprtost za različne rešitve, ki so se v zaprtem prostoru zdele nemogoče.
V programe vključimo okolju prijazne prakse in ponudimo različne dejavnosti, ki ustrezajo interesom in načinu dela udeležencev. Narava je polna metafor, ki pomagajo pri razumevanju osebnih in profesionalnih preizkušenj. Mentorstvo med hojo nas uči, da so ovire priložnosti za rast in da rešitve pogosto najdemo tam, kjer jih najmanj pričakujemo. Hodimo mimo razpotij, ki simbolizirajo pomembne odločitve.
Ne sedite za mizo
Mentorstvo med hojo je preprost, a učinkovit način za podporo osebni in profesionalni rasti. Povezuje moč in modrost narave, gibanja in medsebojnih odnosov. Je metoda, ki nas opomni, da je včasih največji napredek dosežen z majhnimi koraki.
Zato naslednjič, ko boste iskali odgovor na pomembno vprašanje, ne sedite za mizo. Pojdite ven in povabite s seboj svojega mentorja ali coacha. Korak za korakom se bodo odpirale nove poti, nova spoznanja, rešitve in priložnosti.
Tatjana Kolenc, Sonja Gorenc, Barbara Golja, Mojca Čerpnjak so ustanoviteljice platforme GO and GROW.
