Iz prevzetih družb stotine milijonov
Naše analize kažejo, da so samo največje menedžersko prevzete družbe od leta 2009 svojim lastnikom izplačale za med 150 in 200 milijoni evrov dividend, na več pol milijarde evrov pa se ocenjuje višina posojil, ki so jih morala prevzeta podjetja prevzeti od svojih lastnic, ker jih banke niso želele več kreditirati. Kljub temu številna menedžerska podjetja le stežka financirajo že obresti na posojila, le redkim pa je v zadnjih dveh letih uspelo odplačati tudi večji del glavnice posojil. Največjih 41 še delujočih menedžerskih podjetij ima po podatkih s konca leta 2010 najetih še za kar 380 milijonov evrov posojil oziroma le deset milijonov evrov manj kot konec leta 2009. Največ, in sicer še okoli 35 milijonov evrov posojil, morajo odplačati Protej menedžerjev ACH, Perspektiva FT Darija in Vesne Južna ter menedžerji Impola oziroma njihova družba Impol 2000. Le pet milijonov evrov manj dolgov ima družba Maos, prek katere sta Dušan Šešok in Jože Godec prevzela Iskro, nekaj več kot 20 milijonov evrov posojil pa je ostalo družbi H&R menedžerjev Hidrie na čelu z Edvardom Svetlikom.
Prenos posojil na prevzete družbe
Ena najpogostejših oblik financiranja menedžerskih prevzemov je bila v zadnjih letih predvsem združitev prevzemnika in njegove tarče, kar je tudi najhitrejši način, kako dolgove s prevzemnika prenesti na tarčo. S tem manevrom so menedžerji Lipa Bled na čelu z Alojzom Burjo celotna posojila prenesli z družbe Les Invest na Lip Bled. Pred prevzemom je imel Lip Bled ob skoraj 30 milijonih evrov kapitala le slaba dva milijona evrov finančnih obveznosti, do konca leta 2010 se je kapital družbe zmanjšal za več kot polovico, finančne obveznosti pa so presegale deset milijonov evrov. Na podoben način so se izvedli tudi prevzemi Jate Emone, Jadrana, Tosame in SCT.
Čeprav jim ni uspelo izvesti pripojitve, pa so skozi leta del posojil uspeli prenesti na prevzete družbe tudi menedžerji Hidrie. Njihova družba H&R je imela namreč konec leta 2010 pri družbah v Skupini Hidria najetih za skoraj deset milijonov evrov dolgoročnih posojil. Matej Raščan oziroma njegova družba Monera se je pri Delu Revijah zadolžila za okoli 32 milijonov evrov, Alpina je svoji lastnici posodila dobrih pet milijonov evrov, Bine Kordež je na Merkur prenesel za okoli 200 milijonov evrov posojil, Skupina Pivovarna Laško pa je pod vodstvom Boška Šrota Infondu Holdingu in Centru Naložbam posodila več kot sto milijonov evrov.
Celotna posojila v višini 5,2 milijona evrov si je pri družbah v skupini zagotovila tudi lastnica LTH Ulitkov, družba Lior Invest. Osem milijonov evrov si je pri hčerinskih in odvisnih družbah sposodila Perspektiva FT, družba Fond (četrtinska lastnica Kolektor Group) je imela konec leta 2010 pri družbah v skupini najetih za pet milijonov evrov posojil, Trimo Investments pa si je pri Skupini Trimo sposodil okoli 2,5 milijona evrov. Tudi štirje največji lastniki KD Group Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina imajo pri zunanjih posojilodajalcih najetih le še manjši del posojil, na mestu največjega posojilodajalca njihovih zasebnih podjetij pa so z več kot 20 milijoni evrov KD Group in njegove hčerinske družbe.
Neslavno končani menedžerski prevzemi
Večina prevzetih družb od danih posojil nima nobenih finančnih koristi, saj ne dobivajo niti obresti, temveč s svojimi lastnicami sklepajo vedno nove anekse k posojilnim pogodbam. Kakšne so lahko posledice finančno nevzdržne konstrukcije prevzema, je pokazal primer Merkurja, ki se je zaključil s stečajem Merfina in družbe HTC Dva ter prisilno poravnavo Merkurja. Samo v stečajno maso Merfina so upniki prijavili za 470 milijonov evrov terjatev, v stečajno maso HTC Dva četrt milijarde evrov, navadni upniki Merkurja pa so se morali posloviti od 40 odstotkov svojih terjatev. S stečajem Infonda Holdinga in Centra Naložb se je končal tudi menedžerski prevzem Pivovarne Laško.
V zadnjih dveh letih so sicer ugasnile tudi družbe, prek katerih so menedžerji izpeljali prevzem SCT, Vegrada, Cestnega podjetja Maribor, murskosoboškega holdinga Pom-Invest, GPG in Mipa. Na robu insolvenčnih postopkov so tudi podjetja, prek katerih so bili izvedeni menedžerski prevzemi Primorja (Primorje Holding), Javorja Pivka (Abama), Skupine Viator&Vektor (Petin in Vektor), CPL družbe pooblaščenke, Dela Revij (Monera), Kompasa MTS (Proaltia), Lesnine Inženiringa (F&F) in Maksime Holdinga (FB Investicije).
Čeprav ima Ingor menedžerjev Gorenja v lasti le pet odstotkov družbe, je sodeč po njihovih bilancah v resnih finančnih težavah. Celotno premoženje Ingorja je namreč skopnelo na vsega slabe štiri milijone evrov, medtem ko se finančni dolg družbe ocenjuje na sedem milijonov evrov. Z vse večjimi težavami pa svoja posojila financira tudi družba Profectus, prek katere so menedžerji Probanke najprej izvedli prevzem Medaljona, nato pa je Medaljon kupil pomemben delež Probanke in prevzel holding Zlata Moneta II.
Dejanske razmere utegnejo biti še bistveno slabše, kažejo uradne bilance, saj številne menedžerske družbe svoje tarče še vedno vrednotijo po cenah pred začetkom krize in tako prikazujejo nerealno stanje. Primorje Holding je denimo konec leta 2010 delnice Primorja še vedno vrednotilo na 28 milijonov evrov, H&R zaradi sodnega spora z Gorenjsko banko ni slabil 10-milijonskega posojila Merfinu, delnic V&V nista slabila niti Petin in Vektor...
matjaz.polanic@dnevnik.si
