Ameriški delniški trgi so se po pričakovanem padcu cen delnic na začetku tedna ob bledečih upih za umiritev na Bližnjem vzhodu sredi tedna obrnili navzgor – po sredinem podaljšanju premirja med ZDA in Iranom je indeks S&P 500 dosegel nov rekord. Vendar je takoj naslednji dan sledilo nekaj razočaranja, ki je v večji meri prišlo iz panožne skupine programskih storitev. Med bolj omembe vrednimi padci cen delnic iz te panoge je bil padec cene delnice podjetja ServiceNow, ki je sicer objavilo povsem solidne poslovne rezultate, delnica pa je zaradi šibkejše rasti naročnin od predvidene izgubila kar 18 odstotkov vrednosti.
Podobno se je godilo delnici IBM, ki je po objavi rezultatov izgubila 8,5 odstotka vrednosti. Tudi rezultati tega podjetja so bili sicer nad pričakovanji analitikov. Trg v trenutnem okolju strahu pred nadomeščanjem storitev teh podjetij z umetno inteligenco na tak način kaznuje vsako pomanjkljivost v objavljenih rezultatih. Kljub temu se je tehnološko naravnan indeks Nasdaq v preteklem tednu najbolje odrezal med osrednjimi delniškimi indeksi. Nadaljevanje pospešenega razvoja umetne inteligence je namreč ravno obratno vplivalo na panogo polprevodnikov. Po objavah rezultatov so največ pridobile delnice podjetja Intel (23 odstotkov). Tudi sicer je sezona poslovnih rezultatov za prvo četrtletje prinesla robustno sliko – po podatkih FactSeta je 84 odstotkov do petka objavljenih poslovnih rezultatov podjetij iz indeksa S&P 500 preseglo pričakovanja, napovedana medletna rast dobičkov pa je znašala 15,1 odstotka.
Makroekonomski podatki so bili pretežno pozitivni: maloprodaja je v marcu porasla za 1,7 odstotka, kar je največji mesečni skok od začetka leta 2023, čeprav je glavnino prispevala 15,5-odstotna rast prodaje na bencinskih črpalkah ob višjih cenah goriv. Aprilski indeks PMI družbe S&P Global se je povzpel na 52, pri čemer je proizvodni segment dosegel skoraj štiriletni vrh, vendar so cenovni podindeksi inflacijskih pritiskov dosegli najvišje vrednosti od sredine leta 2022. Indeks potrošniškega zaupanja Univerze Michigan je padel na 49,8, inflacijska pričakovanja za prihodnje leto pa so s 3,8 odstotka skočila na 4,7 odstotka.
Evropski delniški trgi so teden zaključili v rdečem. Indeks STOXX Europe 600 je tako izgubil 2,29 odstotka. Ker je Hormuška ožina ostala zaprta, pogovori med ZDA in Iranom pa so zastali, so se vlagatelji osredotočili na defenzivne sektorje, kot sta oskrba z električno energijo in telekomunikacije, medtem ko so ciklične panoge zdrsnile nižje. Energetska kriza bi namreč na Evropo imela precej večji negativen učinek kot na ZDA. Skladno s tem so bili slabši tudi podatki o razpoloženju v gospodarstvu.
V Nemčiji je indeks Ifo padel na 84,4, kar je najnižja vrednost po maju 2020, pri čemer se je razpoloženje poslabšalo v vseh glavnih sektorjih gospodarstva. Podobno se je v Franciji zgodilo z indeksom potrošniškega zaupanja, ki je z 89 zdrsnil na 84. Kljub temu je bilo med evropskimi delnicami kar nekaj takih, ki so teden zaključile močno pozitivno, med njimi L'Oréal, Nokia, Nestlé in Siemens Energy, medtem ko je delnica Deutsche Telekoma po poročilih o morebitni združitvi z ameriško podružnico T-Mobile US nekaj izgubila.
Japonski indeks Nikkei 225 je teden zaključil z rastjo in dosegel novo rekordno raven ter se povzpel čez 60.000 točk, predvsem zaradi rasti cen delnic, povezanih z umetno inteligenco. Višji stroški energije so se že poznali v japonski jedrni inflaciji, ki je marca pospešila na 1,8 odstotka medletno. Donosnost japonskih državnih obveznic je ostala povišana, jen pa se je znova približal ravni 160 za dolar, pri kateri so japonske oblasti v preteklosti že posegale na devizni trg. Na Kitajskem je indeks CSI 300 pridobil 0,86 odstotka, kitajska centralna banka pa je obrestne mere ohranila nespremenjene enajsti mesec zapored. Tehnološko zagonsko podjetje DeepSeek je medtem predstavilo model deepseek-V4, prilagojen za Huaweieve čipe, vendar je bil tokrat vpliv njihove objave omejen na kitajski trg, kjer so tehnološke delnice odreagirale pozitivno.