Po naših informacijah se je namreč na razpis za financiranje centrov odličnosti, ki ga je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavilo junija, prijavil tudi konzorcij, v katerega je poleg dveh inštitutov, Univerze v Ljubljani in več industrijskih podjetij vključeno tudi razmeroma neznano podjetje Amit. Na čelu konzorcija, ki želi od ministrstva Gregorja Golobiča v prihodnjih štirih letih pridobiti deset milijonov evrov, je sicer državni Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT), ki ga vodi Monika Jenko.
Na vprašanje, kako se je v konzorciju, ki med drugim zajema Inštitut Jožefa Stefana, dve fakulteti, Impol, Štore Steel, Acroni in druge industrijske družbe, znašlo podjetje, ki nima ne zaposlenih ne prostorov za delo, bi lahko odgovorili že podatki o Amitovih lastnikih. Podjetje, ki je imelo lani 35.000 evrov prihodkov, je v lasti treh fizičnih oseb, vse pa so tako ali drugače povezane z vodjem prijavljenega konzorcija, torej IMT. Največja, 51-odstotna lastnica Amita je Vera Gregorič, ki je po dostopnih podatkih mati Monike Jenko, direktorice IMT. Tudi preostalih 49 odstotkov Amita je v lasti dveh visokih uslužbencev inštituta: Vojteha Leskovška in Jelene Vojvodič Tuma. Še maja letos je Amit zastopala Vesna Nahtigal, ki je zaposlena v upravi IMT.
Po podatkih mreže Sicris, uradnega informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, je podjetje Amit že vključeno v konzorcij, ki od maja letos prejema državni denar za raziskave. Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) je namreč že lani konzorcij, ki ga prav tako vodi Monika Jenko, izbrala za izvajalca aplikativnega raziskovalnega projekta z delovnim naslovom "Fizika in kemija poroznega aluminija za AI-panele za doseganje visoke sposobnosti absorbcije energije". Agencija, ki jo vodi Franci Demšar, bo zgolj letos za projekt, pri katerem poleg IMT in Amita sodelujeta še Institut Jožefa Stefana in Impol, namenila 73.500 evrov. Čeprav Amit letos od agencije (še) ne bo prejel niti evra, bi se to lahko že v kratkem spremenilo. To so potrdili tudi v IMT. "Koliko sredstev bo Amit prejel v prihodnjih dveh letih, bo jasno ob podpisu pogodbe za drugo leto trajanja projekta k osnovni pogodbi. Z njim bo določeno, s kakšnim številom ur bodo angažirani potrebni strokovnjaki za realizacijo projekta prek podjetja Amit," je pojasnila Monika Jenko.
Amit je bil sicer ustanovljen konec leta 2007, torej približno pol leta, preden je agencija objavila razpis. Pri tem je iz Sicrisa mogoče razbrati, da Amit v projektu, ki ga financira agencija, sodeluje le z enim raziskovalcem - Vojtehom Leskovškom, ki pa je že zaposlen v IMT, v pogodbi o zaposlitvi pa ima tudi konkurenčno klavzulo. Sam inštitut v omenjenem projektu sodeluje kar s sedmimi raziskovalci, vsi pa so tako kot Leskovšek tam tudi zaposleni.
Zakaj torej Amit sploh sodeluje v raziskovalnem projektu? "Dodana vrednost, ki jo prinaša vključitev tega podjetja, je v možnosti angažiranja strokovnjakov kot tudi pridobivanja večjega števila podiplomskih študentov," odgovarja Monika Jenko in med Amitovimi referencami navaja tudi "pridobivanje mladih raziskovalcev iz držav zahodnega Balkana".
Tudi v razlagi o Amitu kot posredniku pri privabljanju novih raziskovalcev pa je mogoče najti luknjo. Na agenciji so nam namreč pojasnili, da je IMT ob prijavi na razpisu določil tudi sestavo projektne skupine. "Agencija evalvira dosežke celotne projektne skupine, katere sestava se do sklenitve pogodbe praviloma ne spreminja," so nam razložili v ARRS. Še pred odobritvijo financiranja se prijavitelj in agencija natančno dogovorita tudi o obsegu raziskovalnih ur, opremi, obravnavani tematiki in številu mladih raziskovalcev. Agencija tako nove raziskovalce v projekt vključi le "v primeru objektivnih okoliščin", kot je sprememba zaposlitve, daljša odsotnost ali smrt enega od raziskovalcev.
primoz.cirman@dnevnik.si
