Župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik je 1. decembra lani z nekdanjim dolgoletnim direktorjem direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Marjanom Hribarjem sklenil pogodbo, da mu bo Hribar za 2000 evrov bruto na mesec svetoval na področju turizma. Ker gre za 25-mesečno sodelovanje, bo občina Hribarju skupno plačala 50.000 evrov, Hribar pa je posel pridobil kar brez javnega naročila, čeprav zakon občini nalaga, da mora za posle v vrednosti nad 20.000 evrov objavljati javna naročila in izbrati najboljšega ponudnika. Hribar se namreč na občini ni zaposlil kot županov svetovalec, temveč je občina sklenila posel z njim kot samostojnim podjetnikom.
Posebne naloge
»Skladno s predpisi lahko župan za izvedbo nalog, ki zahtevajo posebno obravnavo ali posebno strokovnost in jih javni uslužbenci občinske uprave ne morejo opraviti sami, z ustreznimi zunanjimi izvajalci sklene posebno pogodbo,« pojasnjuje Bukovnik. Hribarja naj bi k sodelovanju povabili na podlagi ponudbe in predvsem referenc.
Opis posla med občino in Hribarjem ter županovo pojasnilo smo poslali ministrstvu za javno upravo, kjer trdijo, da »izjeme, ki dovoljujejo odstopanja od zakona o javnem naročanju, v tem primeru na podlagi zapisanega nismo našli«. Dodali so, da je lahko takšna pogodba nična, če je sklenjena brez izvedbe postopka javnega naročanja.
Če bi župan hotel imeti svetovalca za dva tisoč evrov bruto na mesec, bi si ga sicer lahko izbral brez razpisa, saj gre za imenovanje na zaupanje, vendar bi ga v tem primeru moral zaposliti – za čas svojega mandata ali manj. Ker pa je župan najel zunanjega svetovalca – za skupno več kot 20 tisoč evrov – bi moral po zakonu izvajalca posla poiskati prek objave javnega naročila.
Hribar naj bi županu svetoval na področju strateškega razvoja turizma ter pri posameznih konkretnih turističnih naložbah. Pomagal naj bi pri sodelovanju z drugimi državami, posebej Avstrijo, razvijal naj bi turistične produkte, izdeloval letne načrte, iskal vlagatelje ter druge vire sredstev ter razvijal in izboljševal izobraževalne programe. Bukovnik pojasnjuje, da so pred sedmimi leti začeli na veliko vlagati v turistično infrastrukturo, ki jo je treba zdaj »vsebinsko in programsko nadgraditi«, poleg tega pa je »imela občina željo biti uspešna pri organizaciji festivalskih prireditev«.
Odlična odločitev
»Odločitev za sodelovanje ocenjujem kot odlično,« pravi Bukovnik in dodaja, da je Hribar že v prvega pol leta presegel pričakovanja. Omenil je, da je Hribar pomagal pri izbiri javnega upravljalca turistične infrastrukture in pri uspešni izvedbi festivalov ter da je pripravil načrt za opredelitev nalog javnega in zasebnega sektorja v razvoju turizma.
Hribar je bil med leti 2004 in 2015 direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo ter je imel vodilno vlogo v javnih organizacijah na področju turizma. Zdaj je direktor dunajske izpostave turističnega podjetja Kompas ter predsednik slovenske namiznoteniške zveze. V Kompasu trdijo, da Hribarjevo delo za občino Radlje ob Dravi ne škodi njihovim interesom. »V naši družbi si želimo veliko razvojnih projektov na področju turizma v Sloveniji, saj to pomeni večjo konkurenčnost slovenskega turizma,« je pojasnila predstavnica podjetja Jasmina Feguš. Na vprašanje, ali jim prinaša koristi, ki bi lahko pomenile konflikt interesov pri Hribarjevem delu za občino, niso odgovorili.
