Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma bo v ponedeljek direktno v vložišče Agencije RS za okolje (Arso) odnesel pritožbo na okoljevarstveno soglasje za lakirnico Magne Steyr v občini Hoče - Slivnica. Svojo napoved je utemeljil s procesnimi razlogi in ocenil, da to kanadsko-avstrijskega avtomobilskega velikana ne bi smelo odgnati iz Slovenije.
»Če ne bo pritožbe, potem bo obveljalo obstoječe besedilo, ki pa ga je treba dopolniti najmanj z industrijskim železniškim tirom in stalnim okoljskim monitoringom, v katera je zdaj naknadno privolila Magna,« je razložil Marinček. Poleg tega v zavezujočem soglasju pričakuje obljubo korporacije o stalnemu zmanjševanju rabe pitne vode v tehnološke namene in dogovor o požarnovarnostnem načrtu ter vplivnem območju morebitnega katastrofalnega požara, ki da ga je treba določiti najkasneje do izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.
Bi napaka v pooblastilu lahko zamajala soglasje?
»V besedilo okoljevarstvenega soglasja ne želimo vnesti nič takega, kar Magna ne bi imela zapisano kot svojo okoljsko in družbeno odgovornost na korporativni spletni strani,« je dejal Marinček in ob tem opozoril še na pravno napako, zaradi katere bi okoljevarstveno soglasje lahko postalo nično. »Pooblastilo Jorga Hodaliča oziroma njegovega podjetja E-net okolje za zastopanje Magne v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja sta podpisala direktor in prokurist Magne, čeprav so po registrskem aktu tega podjetja dovoljene le kombinacije prokurist in prokurist, prokurist in direktor ter direktor in direktor. Pooblastilo je zato pravno neveljavno, vse nadaljnje postopke vključno z okoljevarstvenim soglasjem pa bi lahko kdor koli kadar koli izpodbijal kot nične,« je posledice napačnega vrstnega reda podpisov ocenil Marinček. Za odpravo te napake in zahtevano dopolnitev soglasja bi po njegovem zadostovalo nekaj dni, kar pomeni, da bi Magna do želenega gradbenega dovoljenja še vedno lahko prišla septembra. »Jaz bom v ponedeljek na Arso odnesel pritožbo, ki gre lahko še isti dan naprej na ministrstvo za okolje in prostor. To lahko kot drugostopenjski organ samostojno odloči in oblikuje končno besedilo soglasja, ki ga jaz že v torek pregledam in se hkrati odpovem tožbi na upravnem sodišču, da lahko zadeva tisti trenutek postane pravnomočna,« je Marinček pojasnil možno časovnico.
Odpoved pravici do tožbe nima pravnega učinka
Toda na okoljskem ministrstvu postopka ne vidijo tako preprosto. »Z zakonom ni predvideno, da se je mogoče odpovedati pravici do upravnega spora zoper okoljevarstveno soglasje. Morebitna izjava o odpovedi tožbi na upravno sodišče nima pravnega učinka in ne more vplivati na nastanek pravnomočnosti soglasja,« so razložili, zakaj 30-dnevnega roka za vložitev tožbe ni mogoče skrajšati. Ali je soglasje sploh mogoče dopolniti z Marinčkovimi zahtevami, pa niso pojasnili, ker bi »z vnaprejšnjim komentiranjem zadevo lahko prejudicirali«.
Nekdanji pravosodni minister in strokovnjak za okoljevarstveno pravo z ljubljanske pravne fakultete Senko Pličanič ocenjuje, da je načeloma to mogoče in tudi, da je takšno dopolnitev soglasja mogoče izpeljati v enem pritožbenem postopku. »Ministrstvo bi lahko ugotovilo, da je okoljevarstveno soglasje nezakonito oziroma nepravilno in bi ga v tem delu spremenilo. Toda po navadi zadevo raje vrne v odločanje prvostopenjskemu organu, se pravi Arsu, kar pomeni, da se postopek začne znova. Tudi če se ne bi, je tu še vprašanje, ali ne bi bile za vključitev industrijskega tira in drugih zahtevanih posegov v soglasje potrebne kakšne dopolnitve investicijskega projekta oziroma dodatne študije,« na možnosti podaljšanja postopkov opozarja profesor.
Ob tem pritrjuje ministrstvu, da se Marinček sicer lahko javno odpove tožbi na upravnem sodišču, vendar v pravnem smislu takšna zaobljuba nima nikakršne teže.
V nasprotju z Marinčkom Pličanič tudi ne verjame, da bi zaradi napake pri podpisih soglasje lahko padlo. »Vpis v register je relevanten in v tem smislu je pomemben tudi vrstni red podpisov na pooblastilu. Vendar pa je ključno vprašanje, ali gre za bistveno procesno napako, ki bi lahko vplivala na zakonitost postopka oziroma odločbe. Jaz mislim, da ne. Končno besedo ima seveda pritožbeni organ, to je ministrstvo za okolje,« je pojasnil pravni strokovnjak. Na ministrstvu pa, kot rečeno, ne smejo prejudicirati zadeve.
