Več kot tri leta po tem, ko je varuh konkurence družbi Delo naložil prodajo Večera, so iz Pivovarne Laško včeraj sporočili, da so za 80-odstotni delež mariborske časopisne hiše našli kupca. Po neuradnih informacijah so pogodbo, ki vključuje odložne pogoje, sklenili z nemškim podjetjem Medici v lasti Andréa Warneckeja, kupnina pa naj bi znašala okoli pet milijonov evrov.
Medici je skrbni pregled Večera po naših informacijah opravil že sredi minulega leta, odložni pogoji pa se nanašajo na pridobitev soglasja Agencije za varstvo konkurence, poleg tega mora predstaviti tudi finančno konstrukcijo posla. Ali je hamburško podjetje, ki ga je Warnecke s 25.000 evri osnovnega kapitala ustanovil leta 2005, sposobno financirati prevzem, ni znano. Warnecke je septembra lani za Dnevnik povedal, da bi v primeru večje naložbe povabil k sodelovanju enega od uglednih investicijskih skladov, čeprav naši viri pravijo, da je ponudbo oddal sam. Po neuradnih informacijah Warnecke finančne konstrukcije pri nameravanem nakupu Večera Laščanom še ni predstavil. »Novinarji Večera težko konkretno komentiramo napovedano prodajo Večera, saj razpolagamo s premalo informacijami o prodaji. Upamo, da gre za strateškega kupca z jasno vizijo medija, ki namerava družbo krepiti, razvijati njene proizvode ter vlagati v perspektiven in delaven kader,« so včeraj sporočili zaposleni časnika Večer.
Glede na višino kupnine financiranje prevzema Večera za Warneckeja ne bi smelo predstavljati večjih težav. Čeprav so se prihodki Večera lani po neuradnih podatkih znižali na slabih 15 milijonov evrov, družba pa naj bi poslovala z minimalno izgubo, je Večer še vedno nezadolžen. V začetku lanskega leta je imel namreč ob 4,3 milijona evrov kapitala najetih za le nekaj sto tisoč evrov posojil. Poleg tega je imel Večer v začetku lanskega leta za kar 2,6 milijona evrov kratkoročnih depozitov, točk vzajemnih skladov in denarja na transakcijskem računu ter za milijon evrov delnic Dnevnika. Dodatno ima Večer za več milijonov evrov skritih rezerv, vezanih tudi v nepremičninah, ki jih vrednoti po bistveno nižjih cenah od tržnih. Poslovno zgradbo v središču Maribora in poslovne prostore v Ljubljani namreč vrednoti na zgolj pol milijona evrov, medtem ko je po ocenah Gursa zgolj poslovna zgradba v Mariboru z 2700 kvadratnimi metri tlorisne površine vredna 2,3 milijona evrov. S prodajo nepremičnin in unovčenjem finančnih naložb bi lahko novi lastnik zbral med sedem in deset milijoni evrov in tako v celoti odplačal prevzem.
Spomnimo, da je bil Warnecke od septembra 2005 predsednik upravnega odbora avstrijskega poslovnega časnika Wirtschaftsblatt, ki ga je sredi leta 2006 od švedske skupine Bonnier kupila avstrijska Styria, v minulih letih pa se je na slovenskem medijskem prizorišču izpostavil tudi kot svetovalec Delove uprave, tako da so mu razmere na slovenskem medijskem trgu že znane. Z Delom naj bi Warnecke sodeloval vse do takrat, ko je izrazil interes za nakup Večera, kot resnega kupca mariborskega časnika pa naj bi ga po trditvah naših virov predstavljal tudi zdaj že nekdanji predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli.
