Indeksi Dow Jones, S&P 500 in Russell 2000 so dosegli nove rekordne dolarske vrednosti. Proti koncu prejšnjega tedna pa se je tržni sentiment nekoliko obrnil. Rezultati ameriškega Oracla niso navdušili, saj je podjetje doseglo nižjo rast prihodkov od pričakovanj analitikov, dodatne skrbi pa povzročajo tudi obsežne naložbe v podatkovne centre, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo dosegle želenih donosov. Oracle namreč večino teh naložb financira z dolgom, ki že presega 100 milijard dolarjev. Cena delnice je minuli teden upadla za več kot 13 odstotkov in se je od vrha že skoraj prepolovila.
Z ameriškega trga dela smo prejeli nekoliko nasprotujoče si podatke. Po eni strani se je število novih zahtevkov za brezposelnost zvišalo na 236.000, kar je največ po septembru. Stopnja prostovoljnih odhodov z delovnih mest je najnižja v zadnjih petih letih, kar nakazuje na relativno nizko zaupanje zaposlenih v možnost najti boljše delovno mesto. Po drugi strani pa se je število prostih delovnih mest zvišalo na večmesečni vrh, saj je trenutno na voljo kar 7,7 milijona delovnih mest.
Tečaji evropskih delniških naložb se minuli teden niso bistveno spremenili. V primerjavi z ZDA evropska denarna politika ostaja nespremenjena od junija letos, podobna pa so tudi pričakovanja za prihodnje leto. Guvernerka ECB Christine Lagarde je izjavila, da je evropsko gospodarstvo razmeroma imuno za trgovinske napetosti in da se gospodarska rast nahaja blizu potencialne ravni. Namignila je, da bi ECB na prihodnjem zasedanju lahko nekoliko navzgor popravila napoved gospodarske rasti. Omenimo še izrazito, kar 5,7-odstotno, rast cene delnice švicarske banke UBS. Švicarski zakonodajalci so predlagali nekoliko manj stroge kapitalske zahteve za to sistemsko izjemno pomembno institucijo. Kljub temu bodo kapitalske zahteve za UBS ostale visoke, saj sredstva na njeni bilanci stanja znašajo kar dvakratnik švicarskega BDP.
Z zmernim upadom cen delnic so se minuli teden soočili vlagatelji v kitajske delnice. Kitajska je prvič v zgodovini na letni ravni dosegla več kot 1000 milijard dolarjev trgovinskega presežka. Za ponazoritev: vsak dan Kitajska izvozi za približno tri milijarde dolarjev več blaga, kot ga uvozi. Del visokega trgovinskega presežka izhaja iz razmeroma visoke rasti izvoza (novembra za 5,4 odstotka več kot leto prej), pomemben pa je tudi drugi del enačbe – uvoz se je novembra na letni ravni celo zmanjšal, kar kaže na šibko domače povpraševanje. To se odraža tudi v zelo nizki inflaciji, ki že dve leti in pol ostaja pod enim odstotkom. Omeniti velja tudi deflacijo na ravni proizvajalcev (indeks PPI), ki v negativnem območju vztraja že več kot tri leta. Konkurenca med kitajskimi podjetji je namreč izjemno ostra, zato se vodstva podjetij pogosto odločajo za agresivno cenovno politiko.
Za konec še kratek pogled na surovinske trge. Cena nafte je minuli teden v evrih upadla za več kot pet odstotkov, saj na trgih prevladujejo skrbi glede presežne ponudbe na svetovni ravni. Nasprotno pa se je nadaljeval trend rasti cen plemenitih kovin. Cena zlata je zrasla za več kot dva odstotka in se znova približala rekordni vrednosti izpred dveh mesecev. Še izrazitejšo rast (6,2 odstotka, merjeno v evrih) je dosegla cena srebra, ki se je v letošnjem letu več kot podvojila. Razloge za izjemen skok cene srebra gre iskati v njegovi relativni podcenjenosti v primerjavi z zlatom glede na dolgoročne trende. Srebru koristijo tudi nižje obrestne mere, šibkejši dolar in močno industrijsko povpraševanje.