Kevin Warsh je trgu sporočil, da Fed v zadnjih petih letih ni dosegel ciljev, ki bi jih moral. Vsi vemo, da je bila inflacija previsoka in da obrestne mere niso bile dovolj visoke, da bi inflacijo umirile. Glede na to, da je kredibilnost Feda že dodobra načeta, se poraja vprašanje, ali lahko še nekoliko zviša obrestno mero in hitreje umiri inflacijo. Problem, ki ga ima, je predvsem političen. Če bi višje obrestne mere ustavile podjetja ali potrošnike, ne bi bil pod takim pritiskom, kot je sedaj, ko višja obrestna mera ustavlja trošenje države.
Ta svoje bilance nikakor nima pod kontrolo. Deficit zadnjih pet let vztraja nad petimi odstotki, kar pomeni kumulativno številko okoli 1,8 bilijona dolarjev na leto. Tudi letos in prihodnje leto naj bi se številke ustavile okoli te vrednosti. To pa skupno zadolženost glede na BDP zvišuje prehitro, kar je prineslo določeno živčnost na obvezniške trge. Ameriška 30-letna obveznica tako prinaša že 5,2-odstotno donosnost, kar je najvišje po letu 2007, 10-letna obveznica pa trenutno prinaša 4,7-odstotno letno donosnost in se ponovno približuje magični meji 5 odstotkov. Ameriška država mora tako za zadolževanje plačevati vedno več, kar še hitreje slabša celotno sliko. Ameriški finančni minister Bessent je že napovedal, da bo država kupovala dolgoročne obveznice in izdajala kratkoročne ter tako poskusila umiriti razmere na borzi. Vendar je njena bilanca omejena, ti ukrepi tako niso prinesli nobene pomiritve. Zdi se, da tudi Fed ne bo držal štange državi in da ne gre pričakovati kakšnih izrednih ukrepov, ki bi znižali ceno zadolževanja. Tako je sedaj na potezi ameriški predsednik, da deficit umiri. Lahko poveča prihodke ali pa zniža odhodke. Zdi se, da prihajajo nazaj na tapeto carine, saj ta davek najlažje zapakira svojim volilcem. Ali lahko pričakujemo še kakšne davke, je seveda legitimno vprašanje. Dejstvo je, da so tako potrošniki kot tudi ameriška podjetja v izredno dobrem stanju in bi jim država lahko pobrala več. Kdaj in na kakšen način, je seveda drugo vprašanje. Če država sama ne bo znižala deficita, jo bo prej ali slej v to prisil trg. Ali lahko kdo prisili Fed, da začne za lastno bilanco kupovati ameriški dolg, pa ostaja vprašanje. Ta ukrep bi seveda popolnoma spremenil dinamiko pri marsikaterem naložbenem razredu. Tudi v Evropi take ideje že krožijo, prejšnji teden je med soočenjem v kampanji za francoskega predsednika Melenchon že dejal, da bi morali francoski dolg, ki je v lastni ECB, kar odpisati. Precej državnih bilanc bo imelo v prihodnjih letih zelo težko politično nalogo, kako jih spraviti v red.