Odgovorni slovenski projektant Magnine lakirnice v občini Hoče - Slivnica, arhitekt Uroš Rošker iz podjetja Biro Biro, ni imel formalnih pooblastil za projektiranje tako zahtevnega objekta, smo izvedeli na Dnevniku. V času, ko je postal Magnin odgovorni projektant, je bil zaradi pomanjkanja praktičnih izkušenj kvalificiran zgolj za projektiranje enostavnih objektov.

Dolg seznam očitkov disciplinskega tožilca

»Disciplinski tožilec ZAPS, odvetnik Tomaž Toldi, je 3. julija 2017 po uradni dolžnosti uvedel disciplinsko preiskavo zoper člana Uroša Roškerja,« so našo informacijo potrdili na zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS). Disciplinski tožilec je Roškerja »osumil« kršitve več členov disciplinskega pravilnika, ker naj bi brez ustreznih pooblastil uradno prevzel projektiranje lakirnice in pripadajočih objektov.

Rošker je pri poslovnem in javnem nastopanju uporabljal neresnične podatke, mu je očitala »obtožba«. Ker ni imel pooblastil za projektiranje zahtevnih objektov, bi moral po prepričanju tožilca zavrniti izvršitev ponujenega posla, ker za njegovo izvedbo ni imel ustreznega znanja in ustreznih kadrovskih, finančnih ali tehničnih zmožnosti. Pa tega ni storil. Obenem naj bi Rošker uporabljal strokovne in izobrazbene nazive, do katerih naj – v času sklenitve posla z Magno – ne bi bil upravičen. Disciplinski postopek je dokazal, da so bili očitki disciplinskega tožilca utemeljeni. Disciplinski ukrep pa ni bil zelo strog, ker je Rošker v vmesnem času nabral dovolj praktičnih izkušenj– v skladu z določili zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Praktične izkušnje je arhitekt Uroš Rošker – v skladu z določili zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti – formalno pridobil, ker sta od položitve strokovnega izpita minili več kot dve leti. Zato je disciplinska komisija 6. februarja Roškerju izrekla zgolj opomin.

Rošker zavrača ugotovitev disciplinske komisije in ne priznava izrečenega ukrepa, saj je prepričan, da je v času podpisa pogodbe izpolnjeval vse zakonske pogoje za opravljanje nalog odgovornega projektanta. »V ozadju so neki povsem drugi razlogi in interesi,« se doživlja kot žrtev nekakšne zarote. »Arhitekturna zbornica je v disciplinskem postopku tudi izkazala neznanje oziroma situacije ni razumela zaradi pomanjkanja podatkov.«

Lakirnico projektira oblikovalec občinskega glasila

Javnosti je bil do sedaj onemogočen vpogled, na podlagi kakšnih referenc in kriterijev je Magna izbirala partnerje, ki jih plačuje (tudi) s prejetim davkoplačevalskim denarjem. Zakaj je tak nadzor utemeljen, nakazuje izbor slovenskega odgovornega projektanta najbolj znane neposredne tuje investicije na Slovenskem. Roškerjevo podjetje Biro Biro v lokalnem okolju do sedaj ni izstopalo z izvedbo kakšnega odmevnejšega projekta. Kako je ta relativno anonimen biro iz mariborske Ribniške ulice začel posel z Magno?

Rošker je prepričan, da javnost tega nima pravice izvedeti, češ da gre za zasebno naložbo. Odkritejši je župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak, ki je sopodpisnik obeh »državnih« pogodb z Magno. Razkril nam je, da je bil on tisti, ki je Roškerjev biro priporočil investitorju. »Sem lokalpatriot. Želel sem, da bi v tem poslu sodelovala štajerska podjetja,« pravi Soršak. Poleg podjetja Biro Biro je Magni predlagal še dva arhitekta.

Lokalna skupnost je sicer v času Soršakovega županovanja postala z naskokom največji javni naročnik arhitekturnega biroja, do sedaj mu je nakazala skoraj 100 tisoč evrov. »Biro Biro občini oblikuje občinsko glasilo Utrinki, so avtorji občinske celostne podobe, projektirali so idejni zasnovi za povečanje obeh šol,« našteva župan in nas opomni, da je občina s temi arhitekti (resda v bistveno manjšem finančnem obsegu) sodelovala, preden je nastopil županski mandat. Tedaj je bil Soršak zaposlen v podjetju Štajerski inženiring, ki ima med svojimi referencami več projektov naročnika Biro Biro. Zdaj podjetji znova sodelujeta, in sicer na Magninem gradbišču, saj je na njem aktiven tudi Štajerski inženiring.

Pridobljeni posel z Magno, v katerem nastopa kot slovenski partner avstrijskega projektantskega biroja Gobli, ima občuten vpliv na rast prihodkov podjetja Biro Biro. Če je do leta 2015 ustvarjal med 110 in 140 tisočaki poslovnih prihodkov na leto, so ti v letu 2016 presegli 300.000 evrov. Lanski so znašali več kot 560.000 evrov, čisti dobiček pa je dosegel skoraj 102.000 evrov.

Kdo vse gradi lakirnico?

Primer izbora disciplinsko kaznovanega arhitekta je eden dodatnih razlogov, zakaj bi javnost morala imeti pravico izvajati učinkovit nadzor nad gradnjo lakirnice, ki je – kot je znano – prejela izdatno državno pomoč. Ne zgolj v obliki prikrojenega zakona, tako imenovanega lex magna, vlada Mira Cerarja je avstrijsko-kanadskemu avtomobilskemu gigantu zagotovila tudi izplačilo več kot 18-milijonske subvencije.

Magna nam noče razkriti niti seznama poslovnih partnerjev, ki so aktivni v Sloveniji. »Družba Magna Steyr za potrebe izvajanja projekta Magna Nukleus pogodbeno sodeluje z 22 partnerji. Med njimi je 15 gospodarskih družb iz Slovenije, preostale so iz Avstrije in Nemčije,« so nam sporočili.

Ta seznam imajo tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), saj jim je investitor – v skladu s pogodbo o dodelitvi 18,61 milijona evrov finančne spodbude – dolžan razkrivati posle s poslovni partnerji. »Zahtevani podatki so izvzeti iz prostega dostopa, ker so označeni kot poslovna skrivnost,« so našo prošnjo zavrnili na MGRT.

Skrivalnice so presenetljive tudi zato, ker so javnosti že znana številna imena poslovnih partnerjev Magne, mnoga je podjetje samo razkrilo med ogledom gradbišča, ki ga je organiziralo za predstavnike medijev. Zato že dolgo ni poslovna skrivnost, da v projektu sodelujejo Pomgrad, Windisch Elektro Technik, Dürr, Tames, Elektro Maribor, Mariborski vodovod, Nigrad, E-net okolje, odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji in Pristop.

Nadzor nad izvedbo strojnih inštalacij izvaja mariborsko podjetje Svepro. »Kdo vam je to povedal? Ne vem, kaj se greste. Nimam potrebe, da bi se z vami pogovarjal o tem,« se je na naš klic odzval direktor Aleš Šimunič. Odkritejši je bil Matevž Stepišnik, direktor podjetja Enerko Energo Konzalting, ki izvaja elektroinštalacijski nadzor. »Prav tako smo odgovorni projektant za elektroinštalacije in opremo,« nam je sporočil. Kako jih je izbrala Magna, nam ni želel razkriti, ker je to, kot je zapisal, »poslovna stvar dveh poslovnih strank«.

Priporočamo