Finančni inšpektorji so lani pregledali, kako je v letu 2014 in prvih treh mesecih leta 2015 poslovalo podjetje, ki ga je Peter Jenko s Fursom opisal kot »izvajalec pristaniških storitev v Luki Koper, ki je opravljal gradbena dela na luškem domu v Prisojah in na terminalu Adria«. Po naših informacijah gre za podjetje T-Momo, v Luki Koper pa so potrdili, da opisu ustreza prav to podjetje. Gre za eno od podjetij, ki poleg pretovarjanja v Luki opravljajo tudi gradbena dela. Znašlo se je tudi v anonimki, ki je zakrožila pred časom in opozarja na tako imenovane gazde v Luki Koper. Eden od njih naj bi bil tudi Subija Tajroski, ki je povezan s podjetjem T-Momo.
150.000 evrov davka plačal naknadno
V letih 2014 in 2015 je T-Momo dela opravljal sam ali s podizvajalci, hkrati pa je po Jenkovih besedah plačeval navidezne storitve tretjim družbam, ki so potem brez pravne podlage dvigovale gotovino. T-Momo je v letu 2015 od Luke Koper dobil 1,2 milijona evrov ali 43 odstotkov svojih prihodkov, skoraj polovico vsega denarja pa je porabil za storitve. Finančni inšpektorji so mu odmerili plačilo 74.000 evrov davka na dodano vrednost in 78.000 evrov davka od dohodka. Podjetje je to potem plačalo. Leta 2016 je šlo T-Momu še bolje, saj je imel skoraj tri milijone evrov prihodkov. Koliko je dobil od Luke Koper, ni znano.
Gotovino dvigoval že iz prejšnjega podjetja
Na telefon T-Moma se je javila gospa, ki nam je nato narekovala številko direktorja. Na to številko pa se je javil Subija Tajroski, ki po poslovnih registrih ni zastopnik podjetja. Rekel je, da začasno nadomešča brata. Lastnik in direktor T-Moma je po uradnih evidencah Muhamed Tajroski, ki je delal v podjetju Tamos, dokler ni šlo leta 2012 v stečaj. Tudi Tamos je sodeloval z Luko Koper in tik pred stečajem je T-Momu prodal osem kombijev za tri tisoč evrov, v enaki smeri pa naj bi se preselilo tudi več deset delavcev. Tamos je vodil Subija Tajroski, stečajni upravitelj Tamosa Milorad Vidović pa je ugotovil, da je s štirih računov Tamosa med letoma 2009 in 2012 gotovino dvigoval tako Subija Tajroski kot šest pooblaščencev ter Tasim Tafiloski iz Italije, kateremu je Tajroski julija 2012 prodal podjetje. Nihče ni dvignil več kot po petnajst tisoč evrov hkrati, a je skupni znesek dvignjene gotovine vseeno presegel 1,6 milijona evrov. Približno polovico tega so položili nazaj na račune, več sto tisoč evrov pa je Tajroski porabil za plače delavcev. Okoli dvesto tisoč evrov je na primer dal za plače delavcev v svojem podjetju Sead, ki je prav tako delalo za Luko Koper. Stečajnemu upravitelju Seada Martinu Drganu je Tajroski priznal, da delavcem ni plačal vseh prispevkov. Je pa Subija Tajroski leta 2009 na predlog ene od zbornic, ki zastopajo delodajalce, s predsednikom Danilom Türkom obiskal Turčijo in Bolgarijo. Bil je tudi glavni donator v obnovo objekta islamske skupnosti v Kopru in je imel čast, da ga je junija 2010 slovesno odprl.
Subija Tajroski nas je za vsa vprašanja glede T-Moma napotil na odvetnika Franca Mesarja, ki pa nam je dejal, da o T-Momu ne ve nič, saj Tajroskega zastopa samo v primeru Tamosa, kjer je tožilstvo na podlagi Vidovićeve prijave zaznalo sum povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Sodišče je sodno preiskavo uvedlo v začetku junija, po Mesarjevih navedbah pa je Tajroski sodišču že pojasnil, da je vso gotovino porabil za plače delavcev Seada, ki naj bi imelo blokirane račune zaradi poroštva, danega tretjemu podjetju.
Denar prek nepojasnjenih storitev do igralnic
Inšpektorji so finančni nadzor opravili le pri enem IPS, torej podjetju T-Momo, so pa pregledali več podjetji, s katerimi IPS sodelujejo. Ko so spoznali to verigo oziroma mrežo podjetji, so ocenili, da vsi IPS delujejo na enak način, zato so Luki priporočili, naj spremeni poslovni model.
IPS samo s svojimi zaposlenimi ne morejo izpolniti obveznosti iz pogodb, ki jih imajo z Luko, zato najemajo svoje podizvajalce, je na zadnji seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ povedal Jenko. Podizvajalci IPS so drugi člen v verigi, saj tudi sami nimajo dovolj delavcev in jih nekaj najemajo od naslednjih podizvajalcev ali jih zaposlujejo na črno, je povedal.
Tretji in nadaljnji členi v verigi pa so podjetja vrste »missing trader«, ki trgujejo med seboj in pri tem utajujejo DDV. Ko pride denar na njihov račun, ga pooblaščenci dvignejo kot »nedokumentirano gotovino«, ki se porabi za plačevanje delavcev na roko, »lahko pa tudi za različne provizije«, piše v povzetku poročila finančne uprave, ki ga je za državni zbor januarja pripravilo finančno ministrstvo. Jenko pa je prejšnji teden poudaril, da ni informacij o tem, kako se gotovina porabi, razen tega, da ga nekaj v igralnicah zapravlja pooblaščenec ene od družb.
