Novoletne igre na srečo imajo ponekod dolgoletno tradicijo. Ena najbolj znanih tovrstnih iger, El Gordo, ki jo prireja španski državni ponudnik iger, loterij in iger na srečo Sociedad Estatal Loterías y Apuestas del Estado, se odvija bolj ali manj neprekinjeno od leta 1812, ko je Španija zaradi napoleonskih vojn potrebovala sredstva. Letošnji sklad za dobitke je bil vreden 2,77 milijarde evrov, kar je 70 milijonov evrov več kot lani. Žrebanje se je odvijalo v madridski operni hiši Teatro Real in prenašalo po vsej državi.
Velik interes je Novoletni loto požel lani v Sloveniji, ko ga je Loterija Slovenije premierno organizirala in razpoložljive srečke razprodala že pred božičem, pri čemer je sklad za dobitke znašal 2,075 milijona evrov oziroma približno četrtino manj kot letos. V letu 2025 se je število srečk povečalo za 100.000, na 450.000, razprodane pa so bile v osmih dneh. Z desetimi evri, kolikor je stala srečka, si je marsikdo »kupil« nekaj sanj in iluzij do 1. januarja, ko bo potekalo žrebanje in bodo znani izžrebanci.
Za Loterijo Slovenije organizacija igre Novoletni loto pomeni dober posel. Celotna vrednost 15.515 dobitkov znaša 2,79 milijona evrov, medtem ko je iztržek od prodanih srečk visok 4,5 milijona evrov. Med možnimi dobitki so tri stanovanja s pripadajočimi zneski za plačilo potrebnega davka od iger na srečo, tri mesečne rente v višini 1500 evrov za obdobje desetih let let in devet dobitkov naložbenega zlata po sto gramov, vključno s tremi tisočaki. Za desetaka je kupec srečke pridobil 1:150.000 verjetnosti, da zadane enega od treh stanovanj, ki so v Ljubljani, Kopru in Mariboru, medtem ko je verjetnost zadetka katerekoli nagrade 1:29, kar pomeni, da bo zadela vsaka 29 srečka.
Kje natančno so stanovanja, v Loteriji Slovenije ne razkrivajo, pojasnili pa so, da so vsa na novo zgrajena in še nevseljena ter da so na atraktivnih lokacijah v bližini centrov mest. Davčna stopnja za stanovanja, ki vključuje denarni del dobitka, znaša 15 odstotkov od osnove za obračun davka. Slednjo predstavlja vrednost pridobljenega dobitka, pri čemer podlago za obračun davka pri blagovnem dobitku predstavlja tržna vrednost, povečana za koeficient davčnega odtegljaja, ki znaša 1,1765. Plačilo davka bo Loterija Slovenije izvedla v breme denarnega dela dobitka, ki se bo nato dobitniku izplačal v ustrezno zmanjšani višini, so pojasnili na Loteriji Slovenije.
Mesečne rente ni mogoče prenesti
Po plačilu davka za blagovni dobitek v višini 75.922 evrov in davka za denarni dobitek v višini 13.500 evrov, torej skupaj 89.422 evrov, bo dobitniku stanovanja in 90.000 evrov gotovine ostalo nekaj stotakov. Dobitnik stanovanja v Kopru, kjer je v paket zadetka vključenih še 80.000 evrov, bo moral za stanovanje plačati 66.178 evrov davka, za denarni dobitek pa dodatnih 12.000. Skupaj bo plačal 78.178 evrov davka, kar pomeni, da mu bo ostalo dobrih 1800 evrov. Največ, 4355 evrov, bo po plačilu davka – za blagovni dobitek v višini 66.178 evrov in za denarni dobitek v višini 12.000 evrov, skupaj torej 78.178 evrov – ostalo dobitniku stanovanja v Mariboru, s pripadajočimi 50 tisočaki.
Mesečno rento v višini 1500 evrov v desetletnem obdobju bo trem dobitnikom neposredno izplačevala Loterija Slovenije. Na vprašanje, ali je mogoče z diskontom pridobiti celoten znesek, ki se bo izplačeval desetletje, in ali je mogoče terjatve, ki bodo nastale do Loterije Slovenije, unovčiti, na primer s prodajo faktoring podjetju, so v Loteriji Slovenije odgovorili, da je rentni dobitek izplačljiv izključno v 120 enakih zaporednih mesečnih obrokih in se ne obrestuje. Poleg tega pridobljene rente ne bo možno prenesti na drugo osebo. Davek za rentne dobitke se bo upošteval v sorazmerni višini pri izplačilu mesečnih obrokov, so dodali na Loteriji Slovenije.
Od vsakega evra, prejetega od prodaje iger na srečo, Loterija Slovenije okoli 80 odstotkov vrne družbi v obliki dveh davkov, s katerimi so obremenjene igre na srečo – v obliki že omenjenih koncesijskih dajatev in sklada za dobitke. Od celotnega prometa, ustvarjenega od prirejanja iger na srečo, je strošek sklada za dobitke lani znašal 67,9 milijona evrov, obračunanih koncesijskih dajatev pa je bilo za 23,4 milijona evrov. »Okoli 15 odstotkov ustvarjenega prometa namenimo za operativne stroške poslovanja, med katerimi največji del predstavljajo provizije partnerjem, ki prodajajo naše igre. Čisti dobiček poslovnega leta je znašal približno pet odstotkov prometa, ki ga v celoti razdelimo delničarjem. Okoli 90 odstotkov dividend prejmejo Fundacija za invalidske in humanitarne organizacije (FIHO) in Fundacija za šport (FŠO) ter Kapitalska družba (Kad) in Slovenski državni holding (SDH),« so pojasnili v Loteriji Slovenije. S 40-odstotnim lastniškim deležem je sicer največja lastnica Loterije Slovenije FIHO, sledijo Kad (25-odstotni delež), SDH (15-odstotni delež) in FŠO (10-odstotni delež). Preostalih deset odstotkov lastništva obvladujejo številne fizične osebe, pri čemer najvišji lastniški delež, ki ga obvladuje posameznik, znaša 0,6 odstotka.