Bruselj se spoprijema z novo fronto v boju za uresničevanje zelenega dogovora. Potem ko je avtomobilskemu sektorju s pomočjo močnih političnih zaveznikov uspelo omehčati zakonodajo o prepovedi prodaje vozil z notranjim zgorevanjem, zdaj podobno taktiko uporablja letalska industrija. Politico poroča, da so glavna tarča lobističnih napadov mandati za uporabo trajnostnih letalskih goriv (SAF), ki so draga in težko dostopna, ter stroški, povezani s trgovanjem z emisijami (ETS).
Preizkušena taktika
Zgled za trenutne pritiske so postavili proizvajalci avtomobilov. Prvotni načrt EU je predvideval popolno prepoved prodaje avtomobilov z emisijami CO2 po letu 2035. Vendar so proizvajalci ob podpori Nemčije, Italije in srednjeevropskih držav dosegli omilitev zahtev. Evropska komisija je pod pritiskom argumentov o ogroženi konkurenčnosti v tekmi s Kitajsko in ZDA cilj znižala na 90-odstotno zmanjšanje emisij.
Patrick Pouyanné, izvršni direktor energetskega giganta TotalEnergies, je v Davosu napovedal: »Stavim, da se bo z regulacijo goriv SAF zgodilo enako kot z avtomobili.«
Letalska panoga v ofenzivi
Letalski sektor, ki je odgovoren za približno 3 odstotke svetovnih emisij CO2, se močno upira uredbi ReFuelEU. Ta določa, da morajo letalske družbe letos uporabljati vsaj 2 odstotka SAF, do leta 2030 naj bi ta delež narasel na 6 odstotkov, do leta 2050 že na 70 odstotkov.
Michael O'Leary, izvršni direktor Ryanaira, je zahteve označil za nesmiselne in trdil, da se ne bodo nikoli uresničile. Industrija namesto strogih kvot predlaga sistem »book-and-claim«. To bi delovalo podobno kot nakup »zelene elektrike« – letalska družba plača za SAF v Rotterdamu, uporabi pa ga nekdo drug, medtem ko si kupec pripiše okoljske točke.
Komisija se zaveda, da pri točenju SAF obstaja problem zlasti na manjših letališčih, a se medtem boji, da bi s pristopom »book-and-claim« še dodatno upočasnili gradnjo potrebne infrastrukture.
Politična zavezništva in konkurenčnost
Lobi letalskih družb je medtem našel močne zaveznike v Rimu in Berlinu. Italijanska premierka Giorgia Meloni in nemški kancler Friedrich Merz sta že napovedala odločen premik k večji konkurenčnosti evropskih podjetij. Melonijeva je kritična do »ideoloških vizij« zelenega prehoda, ki naj bi industrijo spravile na kolena, medtem ko je nemška vlada napovedala znižanje nacionalnih letalskih taks.
Italijanski minister za promet Matteo Salvini je šel še dlje in dajatve na letalski promet označil za »gospodarski samomor«, ki ga je treba odpraviti.
Odpor Bruslja in okoljevarstvenikov
Kljub močnim pritiskom evropska komisija za zdaj ostaja neomajna. Komisar za promet Apostolos Cicikostas poudarja, da so odločitve o naložbah nujne že do leta 2027, če želimo doseči cilje za leto 2030.
Okoljevarstvene organizacije, kot je Transport & Environment (T&E), so nad zahtevami letalskih lobistov ogorčene. Opozarjajo, da letalske družbe namerno spodkopavajo ključno zakonodajo, vključno s pravili o okoljskih vplivih letalstva, ki niso povezani s CO2. Sem denimo sodijo kondenzacijske sledi, ki jih po nebu za seboj vlečejo letala in po ugotovitvah raziskav prav tako prispevajo k segrevanju ozračja.
Še bolj škodljivo od CO2
Znanost namreč ugotavlja, da bele črte za letali zadržujejo toploto v ozračju in imajo lahko v določenih okoliščinah celo večji vpliv na segrevanje kot sam CO2. Bruselj zato želi uvesti spremljanje in kasneje obdavčitev teh sledi. Letalski lobiji medtem vztrajajo, da znanost še ni dovolj natančna in da bi izogibanje območjem, kjer nastajajo sledi, denimo s spremembo višine leta, pomenilo večjo porabo goriva in s tem povečalo izpuste CO2.
Brezplačni kuponi za emisije v okviru sistema ETS se medtem postopoma poslavljajo. Lobi A4E ocenjuje, da se bodo zaradi tega do leta 2030 stroški kuponov letalskih prevoznikov povzpeli na 5 milijard evrov na leto. Letalske družbe želijo, da bi namesto strogega evropskega ETS veljal ohlapnejši svetovni sistem CORSIA, ki velja pod okriljem ZN. V sklopu tega sistema so krediti za izpuste bistveno cenejši, a tudi manj učinkoviti pri zmanjševanju emisij.
Če bo Bruselj popustil tudi letalski industriji, bo to pomenilo nov udarec zelenemu dogovoru. Kako bo EU še vedno zmožna doseči svoje ambiciozne cilje, če bo vsaka panoga uspešna pri lobiranju za izjeme?