Nekdanji šef Slovenskih železnic Blaž Miklavčič, po propadu SCT, Primorja in Vegrada eden ključnih igralcev na slovenskem gradbenem trgu, se podaja tudi v lesne vode. Že v kratkem bo prek svojega GH Holdinga prevzel kočevsko družbo Gozdarstvo Grča, ki po izgubi dolgoletne koncesije za sečnjo v državnih gozdovih ne posluje najbolje.
Po prvotnem načrtu je nameraval GH Holding v lastniški kapital Gozdarstva Grča pretvoriti 1,95 milijona evrov terjatev, s čimer bi se kapital zvišal na 3,9 milijona evrov. Kot je povedal Miklavčič, je terjatve do Gozdarstva Grča odkupil od avstrijske slabe banke Heta Asset Resolution in družbe Ledava. Slednja je v lasti enega od ameriških skladov, lani pa je od Nove Ljubljanske banke (NLB) kupila paket terjatev do številnih družb. Toda po že sklicani skupščini, ki bi mu odprla vrata v lastništvo lesne družbe, je Miklavčič spremenil prevzemno taktiko. Zato so preklicali skupščino, ki je bila predvidena prihodnji teden.
Načrt prevzema Gozdarstva Grča je Miklavčič spremenil, ker se je z največjimi lastniki dogovoril, da mu bodo prodali delnice. Medtem ko ima Franc Oražem v lasti 24,2 odstotka delnic, je Črtomir Vilhar 23,17-odstotni lastnik družbe. Koliko ga bo stal prevzem, Miklavčič še ne ve natančno, povedal je, da delnice Gozdarstva Grča niso ravno veliko vredne in da jih namerava odkupiti vse.
Del posla bi vzel Avstrijcem
Zakaj se je sploh odločil za vlaganje v lesnopredelovalno industrijo? »Vedno se lotevam poslov v panogah, ki so nekoliko stigmatizirane in v zatonu. Od izgube koncesije lani je Gozdarstvo Grča v šoku,« je odgovoril. Družba ima v lasti dve žagi – v Kočevju in Ribnici – z zmogljivostjo okoli 40.000 kubičnih metrov na leto. Obe žagi sta v slabem stanju, v prihodnjih letih namerava njuno zmogljivost nadgraditi. Eden ključnih ciljev je, da bi hlodovino, ki se zdaj izvaža na avstrijski trg, v Kočevju predelovali v polizdelke. »Ideja je, da iz Grče naredimo primarni lesni center in postanemo kompetenten ponudnik lesa tako slovenski kot tuji industriji. Želimo si, da bi del posla, s katerim se ukvarjajo v Avstriji in kjer les kupujejo slovenski mizarji, preselili v Kočevje. S tem bi logistika postala prijaznejša, transportni stroški pa nižji,« je povedal Miklavčič in poudaril, da bo v kratkem dokončana železniška proga do Kočevja.
GH Holding namerava lastnik Gozdarstva Grča ostati dolgoročno. »Družba sprotno posluje z izgubo. Najprej bomo naredili poslovni preobrat, nato bomo zviševali dodano vrednost proizvedenih izdelkov,« je dejal Miklavčič. Koliko sredstev namerava vložiti, še ni natančno znano, pravi pa, da veliko, med drugim v sušilnico in oskrbovalno skladišče s polizdelki. V njem nameravajo prodajati les iz zaloge, tudi v manjših količinah, ko ga bo industrija potrebovala. Z novo investicijo se namerava Miklavčič intenzivno ukvarjati, kot napoveduje, pa bo skoraj zagotovo postal predsednik nadzornega sveta.
Po besedah direktorja Gozdarstva Grča Rajmunda Kapše se po lanskoletnem izteku koncesij za sečnjo v državnih družbah razmere na trgu izjemno spremenile: »Dela trenutno ni, cene so se zelo znižale, tisti, ki poslujemo normalno, korektno, plačujemo davke in prispevke, pa po obstoječih cenah nismo sposobni delovati. Z njimi pri spravilu lesa ne pokrijemo niti stroškov goriva, kaj šele stroškov dela.« Dodatno težavo predstavlja, da so se cene surovine v zadnjem času zvišale, cene izdelkov, ki jih proizvajajo, pa ne.
Po več izgubarskih letih lani dobičkonosno
Gozdarstvo Grča je lani doseglo 10,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo 30 odstotkov manj kot leto pred tem. Po več zaporednih izgubarskih letih je Gozdarstvo Grča lani ustvarilo dobrih 10.000 evrov čistega dobička. Kot je poudaril Kapš, je dobiček še posledica koncesije, ki pa so jo sredi lanskega leta izgubili. Ravno izguba koncesije je botrovala znižanju števila delovne sile za približno polovico. V Gozdarstvu Grča je trenutno zaposlenih 62 delavcev.
Ene večjih težav se je Gozdarstvu Grča uspelo znebiti v začetku minulega leta. Takrat jim je uspelo prodati polnilnico vode costella družbi Ardeya Global iz Združenih arabskih emiratov. Visoka in predimenzionirana naložba v Costello je imela visok negativni vpliv na poslovanje gozdarske družbe, z njeno prodajo pa so se znebili tudi pomembnega dela poroštev za najeta posojila v višini več kot pet milijonov evrov.