Načrtom nove vlade, da leta 2015 ustanovljenemu direktoratu za lesarstvo pri gospodarskem ministrstvu priključijo gradbeništvo, ostro nasprotujejo vsi akterji, ki delujejo v lesnopredelovalni panogi. »Ne moreš mešati gradnje cest in betonskih del s proizvodnjo pohištva, saj gre za dve popolnoma neprimerljivi panogi. To je podobno, kot če bi združevali rejo piščancev z izdelavo kremšnit, ker vsebujejo jajca,« se je slikovito izrazil Alojz Seliškar iz Mizarstva Melu v Savinjski dolini z dolgoletno tradicijo. »Dve, tri leta smo potrebovali, da je direktorat za lesarstvo, ki predstavlja prvi korak sektorske politike za oživitev lesnopredelovalne industrije, rahlo zaživel in začel dajati prve rezultate,« je dodal.
Nasprotovanjem pridruževanju gradbeništva direktoratu za lesarstvo ni videti konca. Ideji nasprotujejo tudi na biotehniški fakulteti, ki jo vodi dekan dr. Miha Humar, sicer profesor za lesarstvo. »Klasično in lesno gradbeništvo sta si v konfliktu. Slednje v določenem segmentu posega v klasične gradnje, za večji preboj pa bi bilo treba prenoviti številne predpise, na primer protipožarne,« je pojasnil Humar in poudaril, da lahko direktorat vpliva na potrebne spremembe zakonodaje.
»Združitev bi izničila dosedanje delo«
Že julija so razne organizacije, od biotehniške fakultete, več srednjih šol, raznih združenj, društev do obrtne in gospodarske zbornice, na vse parlamentarne stranke in poslanske skupine naslovile skupni memorandum o smiselnosti okrepitve direktorata za les. Poudarile so, da les predstavlja izjemno naravno bogastvo, saj smo tretja najbolj gozdnata država v EU, da je najboljši material nizkoogljične družbe, ker lahko močno zniža emisije CO2, da povpraševanje po lesu narašča, z zaostrovanjem okoljskih zahtev pa bo naraščalo še bolj.
Potem ko se je število delovnih mest v zadnjih treh desetletjih skrčilo s 35.000 na 10.000, so nekateri ukrepi omogočili, da se je panoga leta 2014 začela krepiti, ukrepi direktorata za lesarstvo pa so pozitivni trend pomembno podprli. Dodana vrednost na zaposlenega se je s predkriznih 20.000 zvišala na 33.000 evrov na zaposlenega, panožna podjetja so v zadnjih letih dobiček zvišala na več kot 60 milijonov evrov, število zaposlenih pa je letos preseglo 13.000, so med drugim opozorili podpisniki memoranduma.
Kot je pojasnil direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec, so na politične stranke naslovili apel za okrepitev obstoječega lesarskega direktorata, do vladnih načrtov o pridružitvi gradbeništva direktoratu za les pa so zdaj skeptični. »Če obstaja samostojen direktorat za lesarstvo, je njegov položaj jasen. Vprašanje je, kakšne sinergije bi bilo mogoče doseči z združevanjem dveh panog,« se sprašuje Milavec.
Po pojasnilih Eda Oblaka, direktorja Slolesa, združenja lastnikov majhnih žag in trgovcev z rezanim lesom, bi pridružitev gradbeništva direktoratu za lesarstvo izničila dosedanje delo. »Ker je gradbeni lobi finančno močnejši od lesarskega, bi slednji izgubljal vpliv. Primerneje bi bilo, da bi za gradbeništvo ustanovili poseben direktorat,« je dodal.
Korak nazaj za lesarsko panogo
Pomembnost lesarstva v Sloveniji se v zadnjih letih izrazito stopnjuje zaradi uporabe in predelave osnovne surovine – lesa, ki je bil prepoznan kot slovenska strateška surovina. Lesarstvo je široko področje, ki obsega polizdelke in izdelke od velikosti nanodelcev pa do večdesetmetrskih lepljenih lesenih nosilcev, je povedal vodja projektov v vrhunskem proizvajalcu oken M Sora Aleš Ugovšek. Dotika se različnih področij od kemije in farmacije do energetike in gradbeništva. »Les res postaja eden pomembnejših gradbenih materialov, a je še vedno le eden mnogih, ki se jih v gradbeništvu uporablja. Gradbeništvo na drugi strani je prav tako izredno široko področje, ki je v določenih točkah res komplementarno z lesarstvom, a v mnogih zelo drugačno,« pojasnjuje Ugovšek.
Zato združevanje lesarstva in gradbeništva v istem direktoratu vidi kot korak nazaj za lesarsko panogo, saj je les še vse kaj drugega kot gradbeni material. »Potencialov za razvoj izdelkov iz lesa z visoko dodano vrednostjo, ki niso povezani z gradbeništvom, je namreč ogromno in bojim se, da bi združitev negativno vplivala na nadaljnji razvoj na področju lesa in lesu odvzela pomembnost, ki jo v tem trenutku upravičeno uživa,« je dodal Ugovšek.
Vsi členi gozdno-lesne verige bi morali biti enako razviti
Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, je možnost priključitve gradbeništva lesarstvu treba preučiti, saj predloga ni dalo ministrstvo ali stranka SMC, zato ideje še ne morejo komentirati. Pojasnili so, da statistični podatki v lesnopredelovalni industriji v zadnjih letih kažejo velik pozitiven trend, »k čemur je prispeval tudi novoustanovljeni direktorat za lesarstvo«. Do zdaj je podprl 94 projektov, finančna sredstva je prejelo 165 podjetij. V minulem obdobju je bilo v okviru štirih razpisov za področje lesarstva podeljenih 8,3 milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Trenutno je odprt javni razpis za razvoj lesarstva na področju polproizvodov v višini skoraj 12 milijonov evrov, v pripravi je razpis za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu v skupni višini 5,5 milijona evrov. Po pojasnilih ministrstva za gospodarstvo želi direktorat za lesarstvo z aktualnim razpisom okrepiti del gozdno-lesne verige. Lesno industrijo namerava podpreti z razpisi za nepovratna sredstva s ciljem krepitve lesarskih podjetij, cele gozdno-lesne verige, predvsem manjkajočih členov (polproizvodi, predelava lesne surovine, novi proizvodi), prav tako s povratnimi EU-sredstvi kot podpora lesni industriji z ugodnimi posojili za razvoj in investicije, so povedali na gospodarskem ministrstvu, ki ga bo tudi v prihodnjih štirih letih vodil Zdravko Počivalšek. Po prepričanju Alojza Selišnika bi morali biti vsi členi gozdno-lesne verige enako razviti, saj bi se le tako lahko zviševal povprečni izkupiček iz kubičnega metra lesa. Kot pravi, znaša njegov iztržek pri proizvodnji vrat okoli pet tisoč evrov na kubični meter.
