Agencija za okolje (Arso) je avtomobilski multinacionalki Magna izdala za zdaj še nepravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje njene lakirnice v Hočah. Magni je omogočila dejavnost površinske obdelave kovin in plastičnih materialov z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov in dejavnost površinske obdelave snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil z zmogljivostjo porabe organskih topil 414 ton na leto.
Izdaja dovoljenja je pomemben in prelomen dogodek za Magno, saj bo v primeru dokončne pravnomočnosti omogočil začetek obratovanja v skladu z načrti. Pravico do pritožbe imajo trije stranski udeleženci v postopku: občina Miklavž na Dravskem polju, Zveza ekoloških gibanj (Zeg) in Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (Rovo). V slednjem so že napovedali, da bodo v zakonskem roku 15 dni po dvigu pošte spisali pritožbo, v prepričanju, da je dovoljenje nezakonito. Med drugim naj bi bilo v nasprotju z določili zakona o vodah.
Vodja lakirnice trkal na okoljevarstvenikovo vest
»Trenutno sem državni sovražnik številka ena na področju okoljevarstva,« je prepričan Gorazd Marinček, član upravnega odbora združenja Rovo, ki se je ta mesec dopisoval z Davidom Adamom, vodjo projekta Magna Nukleus. David Adam je Marinčka opomnil, da je 8. septembra 2017 – tedaj še kot zastopnik ljubljanskega ekološkega društva Slovenski E-forum – podpisal protokol o zagotavljanju okoljskih standardov v okoljevarstvenem dovoljenju. V njem se je Marinček zavezal, da ne bo preprečeval izdaje pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja, če se bo Magna držala dogovora. »Mi smo se svojega dela dogovora držali, enako prosimo tudi vas,« mu piše Adam. »Glavnina tovarne je zdaj že zgrajena, proizvodna linija je nameščena, končujemo gradnjo še zadnjih spremljevalnih objektov in urejanje okolice. Že zdaj je zaposlenih in vsakodnevno prihaja v službo blizu 150 ljudi, praktično vsakotedensko se nam pridružujejo nove kolegice in kolegi. Smo torej v intenzivnih pripravah na začetek proizvodnje v prvem četrtletju 2019 in upamo, da bomo pri tem uspešni.«
Marinček mu je odpisal še pred prazniki. Opozarjal ga je na okoliščino, da ne zastopa več Slovenskega E-foruma, ki je ta čas v postopku izbrisa, ker je izgubil status nevladne organizacije. Zdaj je član upravnega odbora združenja Rovo. Podpisani dogovor z Magno pa se na to organizacijo ne nanaša.
Združenje Rovo bo še naprej nasprotovalo izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Marinček je namreč prepričan, da se Magna ni držala zavez na področju požarne varnosti, gradnja lakirnice na obstoječi lokaciji naj bi bila prepovedana, pogodba med Magno, občino Hoče - Slivnica in vlado pa naj bi vsebovala pravno napako. In sicer zato, ker naj ne bi upoštevala zakona o vodah, ki v 69. členu omejuje pravico uporabe nevarnih stvari na vodovarstvenih območjih. Na prav takšnem območju pa stoji nova lakirnica.
Avstrijci so jo začeli graditi na lastno odgovornost, še preden so pridobili pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje. »Torej posledice tega ravnanja in spregleda pravne napake glede gradbenega zemljišča pripišite svoji pravni službi in posredniški agenciji, ki je za Magno poiskala 'primerno' zemljišče s pravno napako vred,« piše Marinček, ki vidi le dve rešitvi iz zagate. Ali država spremeni zakon o vodah ali pa Magna spremeni namembnost investicije iz lakirnice v montažo ali skladišče brez rabe nevarnih snovi. Očitno pa je Arso našel tretjo pot.
Kako je Arso tolmačil 69. člen zakona o vodah?
Okoljevarstveniki že mesece poudarjajo, da je Magna postavila lakirnico znotraj ožjega vodovarstvenega območja s strožjim režimom varovanja, na katerem zakon o vodah v 69. členu prepoveduje vsakršno gradnjo objektov in naprav, ki potrebujejo okoljevarstveno soglasje. »Ta zakonska prepoved je enoznačna, absolutna in neizogibna. Nikjer v zakonu o vodah ni dovoljena kakršna koli izjema ali omilitev te prepovedi,« je odločen Marinček. Kako je Arso tolmačil ta zakonska določila, še ni znano. Dokument bodo objavili potem, ko ga bodo uradno prejeli vsi udeleženci v postopku.
