Vprašanje, ki si ga slovenski turisti pogosto zastavljajo pred dopustovanjem na Hrvaškem, je, kje dobiti kune: z zamenjavo evrov v kune v Sloveniji oziroma na Hrvaškem ali z dvigom na hrvaških bankomatih.
V Novi Ljubljanski banki (NLB) svetujejo, naj turisti na Hrvaško vzamejo le nekaj malega gotovine v hrvaških kunah, večji dvig gotovine pa naj zaradi nizke provizije raje opravijo kar na Hrvaškem. Turistom svetujejo, naj zaradi koronavirusa čim manj plačujejo z gotovino. Dvig na bankomatu s kartico osebnega računa BA maestro znaša 1,03 odstotka od zneska dviga oziroma najmanj 2,50 evra in največ 23 evrov. Dvig s plačilno kartico mastercard ali visa pa znaša pet odstotkov od zneska dviga, so pojasnili v NLB in dodali, da zato za dvigovanje gotovine na bankomatu priporočajo uporabo kartice osebnega računa BA maestro.
Dvig gotovine brez konverzije
V Novi KBM so povedali, da ob dvigu gotovine na hrvaških bankomatih znesek provizije znaša en odstotek od zneska dviga oziroma najmanj 2,5 evra in največ 15 evrov. Tudi v NKBM svetujejo dvig gotovine na bankomatu in plačevanje na POS-terminalih brez konverzije, saj so tečaji kartičnih sistemov, po katerih se preračunavajo transakcije, praviloma ugodnejši. Po pojasnilih NLB ob dvigu gotovine s konverzijo dvignjeni znesek v kunah v evre pretvori banka, ki je lastnica bankomata, po svojem menjalnem tečaju. Ti se med bankami razlikujejo, v primerjavi s tečaji kartične mreže pa so manj ugodni. »Razlike med njimi so tolikšne, da lahko pri dvigu s konverzijo za kune plačamo tudi deset odstotkov več kot brez konverzije, opažajo uporabniki,« so dejali v NLB in opozorili na še eno podrobnost, na katero je treba paziti pri dvigu gotovine na bankomatu: kdo je lastnik bankomata. Na bankomatih nebančnih lastnikov morajo biti namreč slovenski turisti še bolj pozorni na obvestila na zaslonu. Če jim želijo zaračunati nadomestilo, ki ga niso pripravljeni plačati, ali pa želijo njegovo višino »prikriti«, v NLB svetujejo, naj transakcijo raje prekinejo in poiščejo bankomat banke, ki tega nadomestila nima. »Priporočamo torej, da stranke gotovino raje dvigujejo na bankomatih bank,« so izpostavili v NLB.
V zadnjem letu se je tečaj kune proti evru gibal v območju med 7,40 in 7,63, so pojasnili v Novi KBM. Večji nihaj pri tečaju kune je bil zaznan pred razglašeno epidemijo covida-19, ko je tečaj kune proti evru dosegel vrh pri 7,63. Pozneje se je tečaj stabiliziral v razponu med 7,55 in 7,59.
Prizadevanja za stabilnost kune
Po pojasnilih NLB je stabilnost vrednosti kune proti evru ena temeljnih usmeritev monetarne politike hrvaške centralne banke. Med drugim zato, ker je hrvaška ekonomija precej odvisna od uvoza in uvoznih cen, hkrati pa Hrvaška izkazuje zelo visoko stopnjo tako imenovane evroizacije (zastopanost tuje valute v lokalni ekonomiji). Velika stopnja depozitne evroizacije pomeni za banke tudi plasma kreditov v tuji valuti in večji obseg ščitenj pred valutnim tveganjem. Na ukrepe hrvaške centralne banke vpliva tudi dejstvo, da sta sosednja država in gospodarstvo precej izpostavljena valutnemu tveganju zaradi visoke ravni zunanjega dolga v evrih, slabitev kune pa bi v tem primeru pomenila povečanje zadolženosti.
V NLB zaznavajo izjemno malo poslov zaščite pred spremembami tečaja kune, kar do neke mere pripisujejo nepoznavanju instrumentov zaščite, včasih pa je odgovor podjetij, da je to predrago ali da so sezonska nihanja dokaj predvidljiva in da bodo tvegali. Po pojasnilih Krke izpostavljenost v kunah zmanjšujejo z naravnimi metodami, pri čemer jim pomagajo njihove proizvodne in marketinško-prodajne zmogljivosti na Hrvaškem. Ker je izpostavljenost skupine Krka do spremembe tečaja hrvaške kune nizka, tečaj pa dolgoročno stabilen, se za zavarovanje kune z izvedenimi finančnimi instrumenti ne odločajo. V Mercatorju veliko večino poslov s hrvaškimi dobavitelji opravijo v evrih, zato gibanje tečaja kune ne vpliva na njegovo poslovanje.
