Razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo kritične; Hormuška ožina je zaprta, cilji in izhodna strategija ameriškega in izraelskega napada na Iran ostajajo nejasni. V luči te krizne situacije in z njo povezanih tveganj za oskrbo v širšem evropskem prostoru je vlada za teden dni, do 23. marca, podaljšala ukrep razglasitve nižje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo.
Z razglasitvijo nižje stopnje tveganja energetske družbe in odjemalce opozarjajo na možnost zaostritve razmer ter na potrebo po pravočasni pripravi na morebitne motnje. Vlada sicer ocenjuje, da trenutno niso verjetne neposredne prekinitve dobav, toda dogajanje, povezano z vojno v Iranu, že močno vpliva na borzne cene plina in nafte v Evropi, kar otežuje zagotavljanje zadostnih zalog za prihodnje obdobje.
Preventivni ukrep za okrepljeno spremljanje razmer
Razglasitev nižje stopnje tveganja je preventivni ukrep v skladu z energetskim zakonom in evropskimi predpisi na področju zanesljivosti oskrbe z električno energijo in plinom. Z njim niso razglašene krizne razmere, temveč se vzpostavita okrepljeno spremljanje razmer in pravočasna priprava na morebitne motnje.
Vlada je nižjo stopnjo tveganja prvič razglasila 9. marca in kot razlog navedla povečana tveganja na evropskih energetskih trgih zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. »V zadnjih dneh so se borzne cene plina v Evropi zvišale za približno 25 do 48 odstotkov, skladišča plina v EU pa so trenutno napolnjena le približno 20- do 30-odstotno. Za zanesljivo oskrbo v zimi 2026/2027 bi morala biti do konca oktobra napolnjena 90-odstotno,« je sporočila vlada.
Kjer ni kurilnega olja, primanjkuje tudi kmetijske nafte
Sočasno je Bojanu Kumru, ministru za okolje, prostor in energijo, naložila ustanovitev krizne skupine za spremljanje razmer na energetskih trgih. Skupina je na sestanku odločila, da sproščanje državnih rezerv za zdaj ni potrebno, saj največja trgovca – Petrol in Mol & Ina – zagotavljata, da imata dovolj derivatov. To kljub vsemu ne pomeni, da so vse oblike goriva dostopne porabnikom. V Dnevniku smo razkrili nezmožnost takojšnjega nakupa kurilnega olja; na dobavo je treba čakati več tednov, pri čemer ponudniki ne želijo določiti točnega roka, kar ustvarja negotovost pri končnih cenah za potrošnike.
Isto gorivo se uporablja tudi v kmetijstvu, le da je drugače obdavčeno in ima dodan kemijski indikator. Pomanjkanje kmetijske nafte že nekaj časa zaznava Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Največja dobavitelja, podjetji Petrol in Mol, poziva k zagotovitvi nemotene dobave na regionalnih bencinskih servisih.
»Nemotena izvedba kmetijskih opravil je ključna za stabilno pridelavo hrane,« je zbornica zapisala v sporočilu za javnost. Včeraj so pripravili seznam več kot 60 prednostnih bencinskih servisov, na katerih naj bi upravljalci zagotovili zanesljivo oskrbo s kmetijsko nafto. Dobavitelje pozivajo k takojšnji prilagoditvi logistike in povečanju prevoznih zmogljivosti, tudi v sodelovanju z lokalnimi distributerji, saj so ozka grla pri prevozu goriva v zaledje države postala kritična. »Nemotena oskrba s kmetijsko nafto je ključna za izvajanje spomladanskih opravil, kot so priprava tal, setev, gnojenje ter dela v vinogradih, sadovnjakih in na travnikih. Vsaka motnja v dobavi ali nenaden skok cen goriva lahko povzroči zamude pri opravilih ter s tem neposredno vpliva na obseg in kakovost pridelave hrane v prihodnji sezoni,« so še opozorili.