Ob tem je treba poudariti, da relativna moč v primerjavi z drugimi trgi še ne pomeni, da je bitcoin v izrazitem trendu rasti. Njegova cena se že od začetka februarja giblje v območju konsolidacije, po začetku vojne pa se je začela resneje približevati zgornji meji tega območja, kar odpira možnost preboja navzgor. Na trgih pogosto velja pravilo, da daljša ko je faza konsolidacije, močnejša je reakcija ob preboju navzgor ali navzdol.
Ob začetku vojne je cena bitcoina seveda padla, podobno kot pri drugih tveganih naložbenih razredih. Temu je sledil razmeroma hiter odboj in rast. Od začetnega šoka in padca cen do danes je cena bitcoina zrasla za nekaj več kot 10 odstotkov. To sicer še ne pomeni, da je na trgu kriptovalut že prisoten izrazit bikovski trend, predstavlja pa signal, da je smiselno trg kriptovalut spremljati nekoliko bolj pozorno, zlasti v povezavi z novicami o vojni.
Dogajanje na trgih je v veliki meri odvisno od razmer v Iranu in predvsem od situacije v Hormuški ožini. Dobre ali slabe novice v tem kontekstu lahko pomembno vplivajo na finančne trge. Tudi gibanje kriptovalut je treba razumeti znotraj tega širšega okvira. Če bi se vojna zaostrila ali bi na trgih izginilo upanje na hiter konec konflikta, bi tudi kriptovalute najverjetneje izgubile relativno moč.
Za zdaj na finančnih trgih ni zaznati večje panike. Ameriški delniški indeksi so od začetka vojne sicer nekoliko v rdečem, vendar so gibanja še vedno daleč od kakšnega izrazitega padca. Seveda pa se lahko razmere na trgih zelo hitro spremenijo.