Ledino je oral bitcoin, danes daleč najbolj prepoznana digitalna valuta, ki ji je bliskovita rast omogočila, da si že utira pot celo v tradicionalne plačilne poti. Val globalne priljubljenosti pa uspešno jahajo vse novejše in naprednejše valute, ki napovedujejo, da se morda res nahajamo pred vrati nove finančne revolucije.
Takšen meteorski vzpon kriptovalut je predvsem posledica njihove glavne karakteristike (in za marsikoga tudi poglavitne privlačnosti) – anonimnosti in (vsaj zaenkrat) popolne odsotnosti regulacije. To pa seveda s seboj prinaša tako prednosti kot slabosti. Dejstvo, da državne vlade ali centralne banke na kriptovalute ter njihovo količino in obtok nimajo nikakršnega vpliva, lahko denimo močno olajša določene poslovne transakcije, ki se lahko odvijajo povsem neodvisno od vpletenosti uradnih institucij, takšna liberalizacija pa pozitivno vpliva na celotno gospodarsko aktivnost.
Korporativne mokre sanje ali gospodarska destabilizacija?
Še več, tehnologija verig podatkovnih blokov (t.i. blockchain), ki omogoča obstoj kriptovalut, naj bi imela bistveno širše možnosti uporabe od zgolj denarja, saj po svetu bliskovito rastejo raznorazni projekti na njenih temeljih. Eno od ključnih področij, kjer bi bločne verige lahko povzročile pravo revolucijo, so pametne pogodbe, ki bi na podlagi točno določenih pogojev s strani pogodbenih strank nemudoma in povsem samodejno sklepale posle, takoj ko bi bili ti pogoji izpolnjeni, torej veliko hitreje, varneje in ceneje od zdajšnje zamudne birokracije. Tako ne preseneča, da so razvojne možnosti že prepoznale številne korporacije, prst v vodo pa previdno pomakajo celo posamezne vlade.
Na drugi strani pa vse več vladnih in finančnih ustanov opozarja, da prav pomanjkanje nadzora nad kriptovalutami predstavlja tudi njihovo največjo nevarnost. Pravna izenačitev s fiat valutami bi v prvi vrsti lahko povzročila izgubo zaupanja javnosti v slednje, močno otežila zbiranje statističnih podatkov in oblikovanje gospodarskih strategij ter celo močno prizadela zmožnost vplivanja centralnih bank na monetarno in valutno politiko. Za povrh pa ne smemo pozabiti niti na neprijetno dejstvo, da kriptovalute prav zaradi nesledljivosti privabljajo znaten kriminalni kontingent, ki ta »sivi« trg izrablja za svoje nečedne posle, kot so pranje denarja, davčne utaje, piramidne sheme in podobne finančne prevare in celo izsiljevanje (denimo majski hekerski napad z zloglasnim virusom WannaCry).
Bitcoinova državljanska vojna, ki je ogrozila celoten trg
A tudi naštete slabosti ne zavirajo vlagateljske evforije, ki ne kaže nikakršnih znakov pojenjanja. Bitcoin je tako nedavno znova porušil vse rekorde, saj je prebil simbolično mejo 4.000 dolarjev in s tem od začetka leta več kot potrojil svojo vrednost. Pri tem ga ni ovirala niti odmevna kriza, ki se je kuhala že zadnji dve leti, ironično pa ji je botrovala prav bitcoinova priljubljenost. Število globalnih transakcij je namreč preseglo kapaciteto bločne verige za shranjevanje transakcijskih podatkov, kar je močno upočasnilo in podražilo same transakcije, predlogi za razrešitev dileme pa so v bitcoin skupnosti povzročili ideološki razkol, ki je nekaj časa ogrožal celo sam obstoj te digitalne valute.
Čeprav je nekaj časa kazalo, da bodo razvijalci in rudarji le našli skupni jezik, se to na koncu ni zgodilo, zato se je valuta s 1. avgustom razcepila na originalni bitcoin in bitcoin cash. A medtem ko prvi še naprej divja v nebo, pa je drugi doživel precej burnejši borzni debi, saj se je cena v obdobju le nekaj ur gibala vse med 200 in 750 dolarji za kovanec. Celotna saga je močno vplivala tudi na celoten trg kriptovalut, saj je tržna kapitalizacija z junijskih vrhov okrog 115 milijard dolarjev v zgolj mesecu dni strmoglavila za več kot 30 odstotkov. A do danes si je krepko opomogla in trenutno dosega že okrog 140 milijard, k temu znesku pa prispeva že skoraj 1000 nadebudnih kriptovalut.
Prihodnost kriptovalut je (bržkone) svetla
Med njimi ima poleg bitcoina za popularizacijo digitalnega denarja največ zaslug ethereum, ki prvemu že močno diha za vrat in ga bo po nekaterih napovedih kmalu tudi presegel, predvsem zaradi enotne, prilagodljive platforme, ki je prijaznejša za poslovno uporabo, saj med drugim omogoča tudi izvajanje pametnih pogodb. Zanimivo pa je tudi, da se je tudi ethereum že soočil s podobno kalvarijo kot bitcoin in tudi ta se je končala z delitvijo na dve valuti – ethereum in ethereum classic.
Kljub vsem tovrstnim zapletom pa poznavalci glede kriptovalut ostajajo previdno optimistični, saj naj bi šlo zgolj za porodne težave povsem novega premoženjskega razreda, ki predstavljajo le neznatno oviro pri neustavljivem pohodu v digitalno prihodnost. A na to bo treba še malo počakati, saj bo zadnja beseda bržkone tudi v tem primeru pripadla našim vrlim oblastem. Tako se verjetno res nahajamo na pragu zgodovinskega razpotja: čez desetletje ali dve bodo kriptovalute bodisi eno najbolj raznovrstnih in razširjenih plačilnih sredstev, ali pa bodo zaradi absolutne prepovedi (kakorkoli že utemeljene) neslavno končale na smetišču zgodovine.
