Do preobrata v sentimentu je prišlo po precej nestanovitnem tednu na finančnih trgih. Tehnološka podjetja, ki se ukvarjajo tudi z razvojem umetne inteligence, so napovedala ambiciozne investicijske načrte. V tem kontekstu lahko omenimo napoved Amazona, da letos načrtuje 200-milijardno investicijo v podatkovne centre, polprevodniške komponente in potrebno infrastrukturo. Če k temu prištejemo še nedavne napovedi Mete, Alphabeta in Microsofta, se skupni načrtovani izdatki omenjene druščine za investicije, osredotočene na umetno inteligenco, v letu 2026 povzpnejo na 650 milijard dolarjev, kar je okoli 60-odstotno medletno povečanje in kaže na pospešen boj za prevlado v tej razvijajoči se panogi. Visoka vlaganja, vse več skrbi glede prihodkov in dobičkov, ki jih bodo ta vlaganja prinašala, ter visoka vrednotenja tehnoloških podjetij, povezanih z umetno inteligenco, vse to lahko štejemo med razloge, da se vlagatelji obračajo k bolj tradicionalnim panogam. Tako ni presenečenje, da je tehnološko usmerjeni indeks Nasdaq letos izgubil približno 1 odstotek vrednosti, medtem ko so delnice razvitih mednarodnih trgov pridobile približno 7 odstotkov v enakem obdobju. Da takšen preobrat sentimenta vlagateljev ni naključje, je razvidno iz objav podjetij za preteklo četrtletje, saj je kar 79 odstotkov podjetij z indeksa S&P 500 objavilo boljše rezultate od pričakovanj. V osmih od enajstih sektorjev tako letos zvišujejo napovedano rast dobičkov s 7,2 odstotka na 11,4 odstotka.
Te dni je izrazito živahno na trgu plemenitih kovin, saj smo videli močne popravke tako pri ceni zlata kot srebra. Pri slednjem je bil popravek še izrazitejši po eksplozivni rasti v začetku leta. Kljub vsemu te dni zlato vztraja nad 5000 dolarji (4239 evri) za unčo in srebro nad 80 dolarji (68 evri) za unčo. Podobno se dogaja pri bakru in svincu, ki sta navadno spremljevalca pri pridobivanju zlata in srebra. Boj za pomembne naravne resurse se vse bolj kaže tudi v geopolitičnem dogajanju. V tem kontekstu lahko omenimo ceno surove nafte tipa brent, ki po obdobju padanja vrednosti standardnega sodčka v letošnjem letu le počasi pridobiva in se giblje okoli 68 dolarjev (58 evrov) ali približno 12 odstotkov višje kot ob koncu leta. Tečaj terminskih pogodb zemeljskega plina v Evropi se je januarja s prihodom hladnega vremena povzpel za več kot 50 odstotkov in se z višjimi temperaturami tudi znižal nazaj na 200-dnevno drseče povprečje.
Na slovenski borzi je indeks SBITOP v letošnjem letu pridobil že 11 odstotkov vrednosti. Rast in optimizem se torej nadaljujeta po zelo uspešnem letu 2024 in še bolj uspešnem 2025. Vse aktivnosti, ki so se in se izvajajo za ozaveščanje in izobraževanje ljudi, so očitno v večji meri dosegle svoj namen. Ljudje se vse bolj zavedajo, da lahko za plemenitenje ali ohranjanje premoženja najdejo priložnosti tudi na domačem finančnem trgu. K temu bodo še dodatno pripomogli nova, tokrat že tretja izdaja ljudskih obveznic, uvedba individualnih naložbenih računov v začetku marca in dobri rezultati podjetij.