Prvega februarja 2011 sem se prvič zaposlila za polovični delovni čas in za tri mesece. Po preteku te pogodbe sem podpisala novo, prav tako za polovični delovni čas, ampak za šest mesecev. Ko je pretekla še ta, sem podpisala novo pogodbo, tokrat za 30 ur na teden. Zanima me, koliko dopusta mi je lansko leto dejansko pripadalo. Delodajalec mi ga je dodelil 12 dni. Zanima me tudi, ali sem bila upravičena do izplačila celotnega regresa, izplačali so mi ga namreč polovico.
Delodajalec je po zakonu dolžan izplačati celotni regres vsakemu delavcu, ki ima pravico do celotnega letnega dopusta. Ta pa delavcu pripada, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi pa lahko določita krajši čas od šest mesecev.
Če delavec ne izpolni navedenega pogoja za pridobitev pravice do celotnega dopusta, torej če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta ali če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, ali če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem, pa ima pravico do njegovega sorazmernega dela, in sicer do 1/12 dopusta za vsak mesec dela v koledarskem letu. V takšnem primeru, ko delavcu pripada le sorazmerni del dopusta, pa mu skladno z zakonskimi določili pripada tudi le sorazmerni del regresa.
Pri tem po zakonu za delavca, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, še dodatno velja, da ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, vendar pa jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače, kot je to pravica do dopusta. Kar pomeni, da delavcu v tem primeru pripadata celotni dopust in sorazmerni del regresa. Izjemo od navedenega predstavlja delo s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, saj delavcu takrat pripadajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Takšen delavec ima sicer pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa kot delavec, ki dela polni delovni čas, kar pomeni, da mu v tem primeru pripadata celotni dopust in regres.
Ker iz vprašanja ni razvidnih dovolj podatkov za presojo, ali ste s krajšim delovnim časom delali v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, kot tudi, ali ste bili pri delodajalcu zaposleni neprekinjeno ter do kdaj, bolj natančen odgovor na vprašanje ni mogoč. Dobite ga lahko na pristojni enoti inšpektorata za delo ali v sindikatu, katerega članica morebiti ste. Tam vam bodo lahko na podlagi predložitve ustreznih dokumentov ali informacij, ki iz vprašanja prav tako niso razvidne, pomagali tudi pri presoji, koliko dni dopusta vam je lansko leto dejansko pripadalo, saj se lahko konkretno trajanje letnega dopusta oziroma merila za njegovo določanje določa tudi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Andreja Mrak, univ. dipl. prav.
