Od lanskega leta se Kompas z več kot 70-letno tradicijo – v 80. letih prejšnjega stoletja je zaposloval več kot 4000 delavcev in bil eno največjih turističnih podjetij na svetu – skorajda ne ukvarja več z emitivnim turizmom, kar pomeni, da ne organizira več potovanj za slovenske turiste. Takšno odločitev so sprejeli lani, ko so zaprli in prodali skoraj vse svoje poslovalnice na slovenskih tleh.
Rezultat takšne odločitve je bil, da so se Kompasovi prihodki lani znižali za približno 54 odstotkov oziroma 30,5 milijona evrov, na 26,29 milijona evrov. S tako imenovanim receptivnim turizmom oziroma privabljanjem tujih gostov je Kompas lani ustvaril 81 odstotkov prometa, z lastno produkcijo (touroperaterstvom) deset odstotkov, s prodajo letalskih vozovnic šest odstotkov in s posredovanjem paketnih aranžmajev tri odstotke.
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden od ključnih kazalcev poslovanja podjetij, ki kaže, koliko sredstev podjetjem ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom, je bil lani negativen in je znašal 1,96 milijona evrov. Izguba iz poslovanja (EBIT) se je znižala za 38 odstotkov, na 2,38 milijona evrov, čista izguba pa za dobrih 60 odstotkov in je znašala 1,1 milijona evrov.
Negativni kapital
Minulo leto je Kompas končal s finančnimi obveznostmi v višini 6,33 milijona evrov, od katerih jih je bilo 87,3 odstotka kratkoročnih, 12,7 odstotka pa dolgoročnih. Celoten kapital je bil 31. decembra lani še pozitiven in je znašal približno 316 tisočakov, kar je bila posledica pretvorbe danih kratkoročnih posojil v osnovni kapital v višini 1,1 milijona evrov proti koncu leta. Toda konec letošnjega junija se je stanje zaradi izgubarskega poslovanja v prvem polletju leta 2026 spremenilo: takrat je Kompas pridelal 1,6 milijona evrov negativnega kapitala. To pomeni, da bi v primeru stečaja ob upoštevanju bilančnih vrednosti premoženja toliko sredstev zmanjkalo za poplačilo upnikov. Kot so v letnem poročilu o lanskoletnem poslovanju navedli v Kompasu, je poslovodstvo usmerjeno v stabilizacijo poslovanja in izboljšanje finančnih rezultatov družbe. Strategija izboljšanja poslovanja temelji na povečanju prihodkov v donosnejših poslovnih segmentih, izboljšanju bruto marže, ohranjanju stroškovne discipline ter stalnem spremljanju in optimizaciji operativnih in administrativnih stroškov.
Število zaposlenih se je lani znižalo za dobro tretjino, tako da je Kompas konec lanskega leta zaposloval še 56 delavcev. Stroški dela so se lani znižali za petino, na 3,56 milijona evrov. Ob tem je predsednik Kompasove uprave Lovorko Mamić prejel »le« okoli 321.000 evrov, kar je nekoliko več kot leto pred tem, ko so njegovi prejemki znašali 308.000 evrov, vendar bistveno manj kot leta 2023, ko je zaslužil 790.000 evrov, kar je predstavljalo skoraj petino vseh stroškov dela, pri čemer je bilo tega leta v Kompasu zaposlenih 130 delavcev, in več kot štirikratno povečanje v primerjavi z letom 2022. Na začetku letošnjega marca se je zgodila menjava v vodstvu Kompasa – namesto Mamića je direktor postal Antonio Alba Raventos.
V zadnjih nekaj letih je Kompas pod taktirko Mamića prodal številne nepremičnine na Šolti, v Budimpešti in Beogradu. V lanskem letu se je preselil iz pisarn poslovne stavbe Addiko Bank, ki jih je po prodaji okoli tri tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov v centru Ljubljane leta 2018 več let najemal, v poslovne prostore v bližini AMZS. Medtem ko je Kompas prodajal svojo srebrnino, je v središču Zagreba investiral v muzej potovanj – Travel Experience Museum. Na njegovem slavnostnem odprtju septembra lani je bilo po poročanju več hrvaških medijev izpostavljeno, da je Kompas v muzej investiral več kot 800.000 evrov. Podjetje Travel Experience, ki ga je leta 2023 ustanovilo Kompasovo hrvaško hčerinsko podjetje iz Poreča, je lani ustvarilo 45.000 prihodkov od prodaje, pri čemer je čista izguba znašala okoli 343.000 evrov.
Dvom o delujočem podjetju
Po opozorilih revizorske hiše Deloitte obstaja pomembna negotovost, ki lahko spodbudi dvom, da Kompas nadaljuje kot delujoče podjetje. Takšno stališče so revizorji ene od vodilnih revizorskih hiš na svetu zavzeli zaradi lanskoletne izgube v višini 1,1 milijona evrov in ker so 31. decembra lani kratkoročne obveznosti podjetja presegala za več kot deset milijonov evrov. K temu so dodali, da je Kompas prav tako ustvaril ponavljajoče se izgube iz poslovanja ter ostaja odvisen od uspešne izvedbe aktivnosti prestrukturiranja in nadaljnje finančne podpore obvladujoče družbe.
Do začetka leta 2021 je bil Kompas v lasti skupine Fortenova, odtlej pa ga lastniško obvladujejo skladi, ki jim svetuje investicijsko podjetje Springwater Capital. Neposredni lastnik Kompasa je luksemburško podjetje Special Sits General Partner II. Kot smo v Dnevniku razkrili pred časom, od tu naprej obstaja lastniška hobotnica številnih fizičnih in pravnih oseb, med drugim iz davčne oaze Bermudi, ki posredno obvladujejo Kompas.
Kako je lani poslovala skupina Kompas, še ni znano, saj konsolidirano letno poročilo, ki bi ga morali oddati do 31. avgusta, na spletnih straneh Ajpesa še ni objavljeno. V zadnjih nekaj letih je Kompas letna poročila o poslovanju za matično podjetje in skupino oddajal z zamudo.