Oblikovalci politik se redno soočajo z izzivom sprejemanja odločitev, ki imajo vpliv na tveganje smrti ljudi. Po prepričanju organizacije najrazvitejših držav OECD lahko ocene vrednosti statističnega življenja pomagajo oblikovalcem politik bolje razumeti koristi javnih naložb, ki vplivajo na tveganje umrljivosti v različnih sektorjih, tako znotraj države kot med primerljivimi državami.
Določitev strožjih standardov za učinkovitost porabe goriva pri vozilih lahko povzroči višje stroške za potrošnike in podjetja, hkrati pa rešuje življenja z izboljšano kakovostjo zraka v urbanih območjih, s čimer se ustvarja kompromis med ekonomskimi stroški in vrednostjo reševanja življenj, kot primer uporabe statistične vrednosti življenja navajajo v OEDC. Ta pričakuje, da bo vrednost statističnih ocen življenja, predstavljenih v študiji o vrednotenju tveganja umrljivosti pri ocenjevanju politik (Mortality Risk Valuation in Policy Assessment), široko uporabna v analizah stroškov in koristi ter drugih ocenah politik in projektov, ki zajemajo vsa področja, kjer je treba monetizirati učinke tveganja umrljivosti in jih primerjati s stroški zniževanja umrljivosti, ne le v sektorju okolja, temveč tudi v sektorjih prometa, energetike, varnosti hrane in zdravja.
Upoštevaje statistično vrednost življenja smrtnost na cestah povzroča visoke družbene stroške. Po podatkih Javne agencije za varnost prometa, ki si poleg policije na vse pretege prizadeva zmanjšati smrtnost na cestah, je letos do konca julija na slovenskih cestah umrlo 52 ljudi, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko so ceste terjale 59 življenj, vendar je letošnja statistika slabša, kot je bila pred dvema letoma, ko je življenjsko dobo predčasno končalo 38 ljudi. Ob takšnih podatkih postane pomembno vprašanje, koliko je družbi kot celoti vredno preprečiti smrt, saj je od odgovora odvisno, koliko smo pripravljeni vložiti v varnejše ceste in druge varnostne ukrepe, je opozoril redni profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec.
Po besedah Polanca je iz omenjene študije OECD razvidno, da statistična vrednost življenja v razvitih državah znaša okoli pet milijonov evrov – za države OECD v povprečju 4,8 milijona, za Evropsko unijo 5,6 milijona in za ZDA 5,7 milijona evrov. »To so ocene, koliko je družbi vredno preprečiti smrt, in so ključne za ekonomsko politiko, na primer pri odločitvi, ali zgraditi varnejšo cesto ali ne,« je dejal Polanec.
In kako pridemo do teh številk? Statistična vrednost življenja po pojasnilih Polanca ne pomeni, da bi kdo ocenjeval konkretno človeško življenje; izračunana je na podlagi odločitev, s katerimi ljudje sami razkrivajo, koliko jim je vredno majhno znižanje tveganja smrti. »Ekonomisti uporabljamo dve vrsti metod. Prva so ankete, v katerih ljudi vprašamo, koliko bi bili pripravljeni plačati za ukrep, ki verjetnost smrti zniža denimo z ena na sto tisoč. Če je povprečen odgovor 50 evrov, to implicira statistično vrednost življenja v višini petih milijonov evrov. Drugi način so metode razkritih preferenc, kjer vrednost razberemo iz dejanskega vedenja, najpogosteje iz plačnih razlik, saj morajo delodajalci za bolj tvegana delovna mesta ponuditi višjo plačo, pa tudi iz izdatkov za varnostno opremo. Nove vrednosti OECD so rezultat metaanalize 277 študij z več kot 4000 ocenami iz 49 držav, pri čemer osnovne vrednosti temeljijo na študijah obeh vrst iz obdobja 2009–2023.«
Pomoč pri presoji javnih politik
Tako dobljena vrednost je po besedah Polanca namenjena presoji javnih politik: naložbo v varnejšo cesto je vredno izvesti, če stane manj, kot znaša pričakovano število preprečenih smrti, pomnoženo s statistično vrednostjo življenja. »Če življenje statistično ni nič vredno, ga ne varujemo. Ključna determinanta vrednosti so dohodki. Pripravljenost plačati za znižanje tveganja raste približno sorazmerno z dohodkom, zato OECD priporoča prenos statistične vrednosti življenja med državami z razmerjem BDP na prebivalca. Od tod izhajajo pomembne razlike: interval vrednosti življenja v razvitih državah sega od približno 3,5 do 7 milijonov evrov. V državah z višjo produktivnostjo je življenje statistično vredno več,« je povedal Polanec.
OECD in EU ne uporabljata povsem enakih vhodnih podatkov. Evropski priročniki za vrednotenje prometnih projektov, ki jim sledi tudi slovenska praksa, so po pojasnilih Polanca zasidrani v ocenah okoli leta 2012, ki se od takrat le indeksirajo. »Metaštudija OECD iz leta 2025 je prva celovita posodobitev po tem obdobju in kaže, da so se vrednosti medtem zvišale bolj, kot bi sledilo zgolj iz rasti dohodkov. To je posledica novejših podatkov, širše geografske pokritosti in izboljšanih metod. Pričakovati je, da se bodo ob prihodnji posodobitvi evropskih smernic zvišale tudi vrednosti, ki se uporabljajo v Sloveniji,« je dejal Polanec.
Zakaj je vrednotenje življenja pomembno
Po njegovih besedah so slovenske ocene pripravljene skladno z uveljavljeno evropsko metodologijo, a so v primerjavi z novimi ocenami OECD verjetno konservativne, saj bi ob upoštevanju novejših ocen statistično vrednost življenja ocenili na okoli pet milijonov evrov, torej za približno polovico višjo vrednost. Po oceni Jerneja Vozlja in sodelavcev iz podjetja PNZ, pripravljeni za Javno agencijo RS za varnost prometa, so družbenoekonomski stroški prometnih nesreč v Sloveniji v letu 2025 znašali 2,35 milijarde evrov oziroma 3,33 odstotka BDP. Strošek ene smrtne žrtve je ocenjen na okoli 3,9 milijona evrov, od tega je statistična vrednost življenja približno 3,4 milijona. »Ta poleg izgubljene proizvodnje zajema tudi človeške stroške, kot so bolečina, žalovanje in izguba kakovosti življenja, pri poškodbah pa tudi rehabilitacijo in prilagoditev bivanja. »Če statistične vrednosti življenja ne bi upoštevali, bi skupni stroški prometnih nesreč znašali le 790 milijonov evrov oziroma 1,12 odstotka BDP. Razlika kaže, zakaj je vrednotenje življenja tako pomembno. Če ga ne upoštevamo, se velik del škode preprosto ne vidi in varnostne naložbe izpadejo manj upravičene,« je poudaril Polanec.