Karte v cestnem tovornem prometu so se v zadnjem desetletju dodobra premešale. K temu sta veliki meri prispevala propad Skupine Viator & Vektor oziroma hčerinske družbe Viator & Vektor Logistika ter občutno krčenje prevozov z lastnimi vozili v skupini Intereuropa. Ta se je pred leti odločila za likvidacijo hčerinske družbe Intereuropa transport, ki se je pred tem več let spopadala s finančnimi težavami, in odpustila okoli 130 delavcev.
Takšne okoliščine so naredile prostor za širitev poslovanja manjših prevoznikov. Eden od njih, ki je izkoristil priložnost in krepko povečal obseg poslovanja, je poslovnež Dušan Kobal, ki se uvršča med največje slovenske igralce v cestnem tovornem prometu. V lasti ima več transportnih družb, med katerimi je ključna Kobal transporti. Slednja se je zdaj odločila, da se bo širila še s prevzemi. Prevzeti namerava družbo Traig iz Ivančne Gorice, pred dnevi je koncentracijo priglasila javni agenciji RS za varstvo konkurence (AVK).
Prevzem mora odobriti AVK
Traig, ki ima 55 zaposlenih, je nastal pred več kot 60 leti z imenom Avtoprevoz Ivančna Gorica. S 27 odstotki delnic je največji lastnik Štefan Lazar, ki je tudi direktor družbe, preostali delničarji pa so zaposleni. Glavna dejavnost Traiga je prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu in prevoz naftnih derivatov na domačem trgu, ukvarja pa se tudi s servisom in vzdrževanjem lastnih in tujih tovornih vozil. Poleg tega ima v lasti regalno skladišče v izmeri tisoč kvadratnih metrov. Prihodki od prodaje so lani znašali 6,42 milijona evrov.
V podjetju Kobal transporti so povedali, da je bila pogodba o prodaji delnic družbe Traig sklenjena pod odložnim pogojem odobritve koncentracije AVK. »Do pridobitve dokončne odločbe AVK na vaša vprašanja ne moremo odgovoriti,« so dodali.
Vsa Kobalova podjetja
Leta 1995 je Kobal kot samostojni podjetnik začel tovor razvažati z enim tovornjakom. Leta 2002 je sklenil pogodbo za BTC, danes pa sodeluje s številnimi velikimi podjetji, kot so Pošta Slovenije, Žito, Coca-Cola Slovenija… Družba Kobal transporti danes blago prevaža z več kot 300 tovornjaki in zaposluje okoli 350 delavcev. Kot samostojni podjetnik je Dušan Kobal v povprečju lani zaposloval še 23 delavcev in ustvaril 2,23 milijona evrov prihodkov.
Kako je družba Kobal transporti poslovala lani, še ni znano. Leta 2017 so ustvarili okoli 19 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 360 tisočakov čistega dobička. Sodeč po bilancah Kobal transporti ekspanzijo financira pretežno z dolžniškimi viri.
Kobal ima v lasti še tri transportne družbe. V AMG Transport, ki zaposluje okoli 30 delavcev, je lani promet znašal 2,25 milijona evrov. Prek tujega podjetja ima Kobal v lasti še CLS Transporti, ki je lani ustvaril 513.000 evrov prometa. Prevozniška družba Refoh, v kateri je Kobal 78-odstotni lastnik, pa je lani s prihodki od prodaje zaslužila 3,64 milijona evrov.
Na začetku letošnjega leta je ustanovil še Kobal servis, ki se ukvarja z vzdrževanjem in popravilom motornih koles. Poleg tega ima v lasti še dve družbi. Prva je čistilnica in pralnica Čisto belo (lani 812.000 evrov prihodkov). Druga pa je Afico, ki se ukvarja s čiščenjem stavb, industrijskih naprav in opreme. Prihodke od prodaje je lani povečala za dobro četrtino, na 1,06 milijona evrov.
Večino prometa ustvarijo v tujini
Po pojasnilih direktorja Združenja za promet pri GZS Roberta Severja je Kobal transporti eden največjih slovenskih prevoznikov blaga, prisoten pa je tudi na tujih trgih. Med največje domače prevoznike se uvrščajo še Klemen transport (lani 33 milijonov evrov prihodkov od prodaje), Jurčič & Co. (lani 19,4 milijona evrov prihodkov od prodaje), Eurotek (lani 31,8 milijona evrov prihodkov od prodaje) in Prigo (lani 39 milijonov evrov prihodkov od prodaje). Vsi našteti se ukvarjajo tudi z mednarodnimi transporti. Kot je povedal Sever, je značilnost slovenskih družb, ki se ukvarjajo s cestnim transportom, da več kot 60 odstotkov prometa ustvarijo v tujini, od tega nekaj neposredno, nekaj pa prek raznih špediterjev.
S podatki, koliko prihodkov so lani skupaj ustvarile cestnotovorne družbe, Sever še ne razpolaga; v letu 2017 jih je bilo za okoli dve milijardi evrov. V času krize, ko so se naročila znižala za četrtino, so številni propadli, po letu 2012 pa se je promet začel povečevati, tako da dosegajo vsako leto večjo rast, je dejal Sever. Ob tem je poudaril, da so prevozniki leta 2008 prvi občutili krizo in da že nekaj časa zaznavajo počasno ohlajanje gospodarstva.
