Kot je danes objavil državni statistični urad, so decembra cene rastlinskih pridelkov zrasle v povprečju za 14,5 odstotka. Na zvišanje so vplivale predvsem višje cene žita (za 41,4 odstotka), zelenjadnic, sadik in cvetja (za 20,7 odstotka) ter krompirja (za 13,1 odstotka). Povprečna cena vina je bila za 8,9 odstotka višja kot v predlanskem decembru, povprečne cene sadja pa so se znižale.

Živali in živalski proizvodi so se podražili za 35,9 odstotka. Cene živalskih proizvodov so zrasle za 47,8 odstotka. Povprečna cena mleka pri pridelovalcu se je na letni ravni zvišala za 56 odstotkov, povprečna cena jajc pa za 33 odstotkov. Cene živali za zakol so se podražile za 22,3 odstotka. Zvišanje je bilo najbolj opazno pri cenah prašičev (za 36,7 odstotka), višje so bile tudi cene goveda in perutnine.

V zadnjem četrtletju lani so bile cene rastlinskih pridelkov za 12,5 odstotka višje kot v zadnjem četrtletju leto prej. Na zvišanje so najbolj vplivale cene žit, zelenjadnic in krompirja. Cene živali in živalskih proizvodov so zrasle za 37,1 odstotka. Pri tem so bile cene živali za zakol višje za 23,4 odstotka, cene živalskih proizvodov pa za 49,1 odstotka. Izmed živali za zakol so se najbolj dvignile cene prašičev, in sicer za 34,3 odstotka. Cena mleka je bila pri pridelovalcu v povprečju višja za 56,2 odstotka.

Odkup za petino višji kot leto prej

Skupna vrednost odkupljenih kmetijskih pridelkov je bila decembra za 20 odstotka višja kot leto prej. Vrednost odkupljenih pridelkov iz skupine živinoreja se je zvišala za 31,7 odstotka. Vrednost odkupljenega mleka je zrasla za 51 odstotkov, vrednost odkupljenih jajc pa za 21,6 odstotka. Prav tako višje kot pred letom dni so bile vrednosti odkupljene živine (za 13,6 odstotka) in perutnine (za 29,3 odstotka).

Zvišala se je tudi vrednost odkupljenih pridelkov iz skupine sadjarstvo in vinogradništvo. Na drugi strani pa je bila vrednost odkupljenih pridelkov iz skupine poljedelstvo za 43,2 odstotka nižja kot pred enim letom, in sicer predvsem zaradi količinsko manjšega odkupa žit.

Inputi v kmetijstvu so se decembra v primerjavi z novembrom pocenili za 1,9 odstotka, v zadnjem četrtletju lani pa so bili malenkost dražji kot četrtletje prej. Na mesečni ravni so se cene najizraziteje znižale v skupini energija in maziva.

Cene inputov v kmetijstvu lani višje za 17,4 odstotka

Cene inputov v kmetijstvu so se lani zvišale povprečno za 17,4 odstotka. Proizvodi in storitve za tekočo porabo v kmetijstvu so se podražili za 19,6 odstotka, za investicije v kmetijstvu pa za 12,1 odstotka. Najbolj, za 30 odstotkov, so se dvignile cene krmil, gnojila pa so bila dražja za 21,7 odstotka. Kot so danes sporočili s statističnega urada, so se lani v primerjavi s predlani za več kot 15 odstotkov podražili še energija in maziva ter vzdrževanje zgradb.

Semena in sadike so bila dražja za 14,8 odstotka, drugi proizvodi in storitve za 12,8 odstotka, sredstva za varstvo rastlin 11,2 odstotka, vzdrževanje opreme za 10,7 odstotka in veterinarske storitve za 3,6 odstotka.

V lanskem zadnjem četrtletju so bile cene inputov v kmetijstvu povprečno za 0,1 odstotka višje kot v četrtletju prej. Na drugi strani so bile za nekaj več kot petino višje kot v zadnjem četrtletju leta 2021. Na četrtletni ravni so se najbolj ali za sedem odstotkov podražili semena in sadike. Sledila so krmila, ki so bila dražja za 4,1 odstotka, ter vzdrževanje zgradb, ki je bilo dražje za 3,8 odstotka.

Decembra lani so se inputi v kmetijstvu v primerjavi z novembrom pocenili za 1,9 odstotka. Na mesečni ravni so se pocenili tretji mesec zapored, tokrat povprečno za 1,9 odstotka. Proizvodi in storitve za tekočo porabo v kmetijstvu so se pocenili za 2,8 odstotka, proizvodi in storitve za investicije v kmetijstvu pa so bili dražji za 0,2 odstotka.

Nižje cene je statistični urad zadnji lanski mesec zaznal v skupinah energija in maziva (za 8,5 odstotka), gnojila (za 6,4 odstotka) ter krmila (za 0,2 odstotka). Cene opreme se decembra niso spremenile, medtem ko so se zgradbe v povprečju podražile za 0,8 odstotka.

Lani redili manj govedi in prašičev, več perutnine

Kmetijska gospodarstva v Sloveniji so sicer lani redila okoli 465.000 goved oziroma 3,7 odstotka manj, okoli 202.00 prašičev oz. 6,3 odstotka manj in okoli 7,2 milijona perutninskih živali oziroma 10,3 odstotka več kot predlani. Mladih goved, starih do eno leto, je bilo približno 149.000 ali za okoli pet odstotkov manj kot leto prej. Mladih goved, starih od enega do dveh let, je bilo okoli 130.000 ali okoli en odstotek manj. Goved, starih več kot dve leti, pa je bilo okoli 186.000 ali okoli pet odstotkov manj. Na vseh kmetijskih gospodarstvih skupaj so redili približno 157.000 krav. To je na letni ravni okoli pet odstotkov manj.

Število prašičev se je v primerjavi z letom prej spet zmanjšalo, tako da se dolgoletno upadanje nadaljuje. V letu 2022 so tako redili najmanj prašičev po letu 1991. Največji stalež prašičev je bil leta 2002, ko so redili 656.000 prašičev. Upada števila živali ni bilo v kategorijah teh živali do 20 kilogramov in od 50 do 80 kilogramov ter plemenskih prašičev nad 50 kilogramov in breje plemenske svinje. Pri teh se je stalež v primerjavi z letom prej povečal, in sicer za 27, šest in dva odstotka. V vseh ostalih kategorijah pa je število živali upadlo.

Perutnine je bilo skupno za približno desetino več. Pri tem se je po začasnih podatkih število kokoši nesnic zmanjšalo za okoli 17 odstotkov, število pitovnih piščancev, ki je najštevilčnejša kategorija perutnine, se je povečalo za 27 odstotkov na okoli 1,07 milijona. Zmanjšalo se je tudi število puric in puranov, vendar ta kategorija v primerjavi s pitovnimi piščanci ni tako številna; bilo jih je približno 9000 ali okoli devet manj kot pred letom dni.

Število drobnice se je na skupni ravni zmanjšalo za približno en odstotek na 1800 živali. Ovc so 1. decembra 2022 po začasnih podatkih skupno redili približno 117.000, kar je okoli dva odstotka manj kot leto prej. Koz pa so skupno redili okoli 26.000 ali približno en odstotek več.

Lani odkupljenega dva odstotka manj mleka

S kmetijskih gospodarstev v Sloveniji je bilo lani odkupljenih skoraj 575.000 ton kravjega mleka, kar je 2,3 odstotka manj kot predlani. Mlekarne so proizvedle manj mleka v prahu, smetane, masla ter konzumnega mleka, nekoliko pa so povečale proizvodnjo sira ter fermentiranih mlečnih izdelkov. Od skupaj odkupljenega mleka so ga slovenske mlekarne odkupile okrog 395.400 ton ali 4,9 odstotka manj kot leto prej. Delež mleka, ki so ga odkupile slovenske mlekarne (68,8 odstotka), se je tako lani še drugo leto zapored nekoliko znižal.

Mlekarne so proizvedle okrog 149.600 ton konzumnega mleka, 6,9 odstotka manj. V zadnjih 22 letih je bila proizvodnja nižja le v letu 2009. Po razmeroma stabilni proizvodnji smetane v preteklih osmih letih so mlekarne lani proizvedle 12 odstotkov manj smetane, okrog 10.500 ton. Proizvedenih je bilo okrog 46.300 ton fermentiranih mlečnih izdelkov oz. 0,8 odstotka več kot v predhodnem letu. Od leta 2015 se je proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov povečala za skoraj 56 odstotkov oz. za okrog 16.600 ton.

Proizvodnja masla se je drugo leto zapored znižala. Skupna proizvodnja masla in maslenih namazov (v ekvivalentih masla) je znašala okrog 2260 ton ali za 8,2 odstotka manj. Proizvodnja sira se je po štirih letih zmanjševanja lani povečala. Slovenske mlekarne so proizvedle okrog 16.000 ton sira, kar je 1,8 odstotka več kot leto prej. Tudi proizvodnja mleka v prahu je bila bistveno višja, in sicer za 21 odstotkov.

Po podatkih spletne strani Evropske komisije Opazovalnica za trg mleka, na kateri so podatki za trg mleka v EU, se je količina (v mlekarne) oddanega mleka v EU v prvih 11 mesecih leta 2022 glede na enako obdobje leto prej zmanjšala za 0,1 odstotka. Tudi proizvodnja mlečnih izdelkov v EU se je večinoma le malenkost zmanjšala: mlekarne v EU so za manj kot en odstotek zmanjšale proizvodnjo konzumnega mleka, sira, fermentiranih mlečnih izdelkov in masla, medtem ko so smetane proizvedle za skoraj en odstotek več.