Ameriški delniški indeksi so teden sklenili mešano, a v veliki meri s pozitivno donosnostjo, potem ko so zgodnje tedenske izgube zaradi dvomov o donosnosti obsežnih AI-naložb v četrtek izbrisali presenetljivo dobri rezultati Microsofta. Družba je objavila prihodke v višini 90 milijard dolarjev (18-odstotna medletna rast), pri čemer so prihodki oblaka Azure v poslovnem letu 2026 prvič presegli 100 milijard dolarjev, rast v četrtletju pa je pospešila na 43 odstotkov (s 40 odstotkov v prejšnjem četrtletju). Prilagojeni dobiček na delnico je znašal 4,74 dolarja, precej nad pričakovanji analitikov (4,24 dolarja). K rezultatu je prispeval tudi enkratni dobiček v višini 3,2 milijarde dolarjev iz Microsoftove naložbe v Anthropic. Vodstvo je poleg tega napovedalo nižje kapitalske izdatke za leto 2026 (približno 175 milijard dolarjev namesto prej napovedanih 190 milijard dolarjev), kar je dodatno pomirilo vlagatelje glede vzdržnosti AI-naložbenega cikla. Cena delnice se je po objavi v trgovanju zvišala za skoraj 16 odstotkov, tržna kapitalizacija družbe pa se je v četrtek povišala za približno 450 milijard dolarjev.
Ameriška centralna banka (Fed) je na sredini seji obrestne mere pustila nespremenjene v razponu od 3,50 do 3,75 odstotka, a odločitev ni bila enotna – trije člani odbora so glasovali za dvig, kar kaže na naraščajočo zaskrbljenost glede inflacije nad ciljem. Predsednik Feda Kevin Warsh vlagateljem ni ponudil jasnih smernic za prihodnje ukrepe, kar je povzročilo volatilno trgovanje. Zahtevana donosnost do dospetja 30-letne ameriške državne obveznice se je prvič po letu 2007 povzpela nad 5,2 odstotka. Kljub temu so junijski podatki o inflaciji (jedrni PCE 0,1 odstotka na mesečni ravni, kar je bilo pod pričakovanji analitikov) prinesli nekaj olajšanja, medtem ko je rast BDP v drugem četrtletju upočasnila na 1,5 odstotka, predvsem zaradi šibkejše državne porabe.
Evropske borze so teden zaključile z rastjo delniških tečajev, podprto s poslovnimi rezultati podjetij nad pričakovanji in delnim okrevanjem razpoloženja do AI-naložb. Gospodarska rast v evrskem območju je v drugem četrtletju pozitivno presenetila (0,4 odstotka medčetrtletno, pričakovanja 0,2 odstotka), pri čemer je najmočnejšo rast beležila Španija (0,7 odstotka).
Stopnja inflacije se je julija zvišala na 2,9 odstotka. Nemško gospodarstvo je v drugem četrtletju raslo hitreje od pričakovanj (0,2 odstotka), čeprav se je stopnja brezposelnosti zvišala na 6,4 odstotka. Angleška centralna banka je obrestne mere pustila nespremenjene pri 3,75 odstotka in opozorila na tveganje podaljšane nihajnosti cen energentov zaradi razmer na Bližnjem vzhodu.
Japonsko je prizadel močan potres na jugu države (prefektura Kumamoto), največji po potresu na polotoku Noto januarja 2024, ki je povzročil manjše motnje v dobavnih verigah. Japonska centralna banka je obrestno mero pustila nespremenjeno pri 1 odstotku, a nakazala možnost nadaljnjega dviga na septembrski seji. Nenaden skok vrednosti jena v primerjavi z ameriškim dolarjem in drugimi valutami v četrtek je sprožil ugibanja o intervenciji japonskih oblasti na deviznem trgu. Na Kitajskem so se delnice gibale različno – borza v Hongkongu je beležila pozitivne donosnosti delnic zaradi moči velikih internetnih platform (Tencent, Alibaba), medtem ko je bil celinski trg pod pritiskom razprodaje AI-povezanih delnic, kljub rekordnemu IPO proizvajalca pomnilniških čipov CXMT, ki je prvi dan trgovanja zaključil približno 466 odstotkov nad izklicno ceno.