Najpozneje 1. decembra bi moral slovaški SkyToll vzpostaviti delujoč sistem elektronskega cestninjenja osebnih vozil v slovenskem avtocestnem omrežju. Letna vinjeta za leto 2021 je veljavna do 31. januarja 2022. Po tem datumu vinjete v fizični obliki ne bo več, je še na začetku leta napovedovala Družba za avtoceste v RS (Dars). Napoved se ne bo udejanjila. SkyToll v 190 dneh ne bo zmogel opraviti naloge. Uvedba e-vinjete se premika v nedoločeno prihodnost.
Dars bo storil vse, kar je mogoče
Na Darsu, ki ga vodi predsednik uprave Valentin Hajdinjak, namreč ugotavljajo, da bodo pogodbo s Slovaki podpisali kasneje, kot so sprva predvideli. »Roki za uvedbo elektronske vinjete po posameznih fazah in začetek delovanja sistema s 1. decembrom 2021 so bili v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije vezani na datum podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem, ki je bil predviden za najpozneje 1. marca 2021,« so sporočili z Darsa. »Zaradi pritožb se je ta datum premaknil, kar pomeni, da bodo nadaljnji postopki in roki za vzpostavitev projekta zdaj predmet pogovorov z izbranim izvajalcem. Dars bo naredil vse, da bo sistem zaživel v čim krajšem možnem času.«
Dars je predvideval, da bo imel podpisano pogodbo na mizi že 1. marca. Kdo je odgovoren za to, da so zamudili rok?
Dars je slovaški SkyToll izbral s sklepom z dne 20. januarja, ustrezni dokument je na portalu javnih naročil objavil devet dni kasneje. SkyToll je ponudil pogodbeno ceno 15,7 milijona evrov (brez DDV). Neizbrana ponudnika sta v zakonskem roku vložila pritožbi, ki ju je Dars zatem zavrnil kot nedopustni. Ponudba Marandovega konzorcija je bila po oceni Darsa predraga, Iskratel, ki je nastopil v partnerstvu z madžarskim podjetjem ARH, pa naj ne bi izpolnjeval pogojev za sodelovanje na razpisu.
Čakajoč na bančno garancijo
Sledil je postopek na državni revizijski komisiji (Dkom). Komisija je odločila sorazmerno hitro, vsekakor hitreje kot v številnih primerljivo zahtevnih zahtevkih za revizijo. Zahtevka pritožnikov Marand in Iskratel je zavrnila 10. maja. Vendar bi se zgodila zamuda tudi, če bi komisija potrebovala le teden dni za odločitev in objavo odločbe. Dars namreč danes – več kot dva tedna po zavrnitvi zahtevkov za revizijo – še zmeraj ni podpisal pogodbe. »Trenutno je v teku postopek sklenitve pogodbe z izbranim izvajalcem, slovaškim SkyTollom, ta pa mora za začetek veljavnosti pogodbe po njeni sklenitvi dostaviti še ustrezno bančno garancijo za dobro izvedbo del,« pravijo na družbi za avtoceste. »Pričakuje se, da bo izvajalec zahtevane dokumente dostavil v čim krajšem času.«
Kdaj naj bi torej bila po novem uvedena elektronska vinjeta? Uprava Darsa nima dokončnega odgovora. Pravi, da ta čas ne morejo napovedati, koliko časa bo trajala morebitna zamuda. »Če bi prišlo do zamika,« so zapisali, »pa bi se to lahko zgodilo izključno zaradi kasnejšega datuma sklenitve pogodbe, kot je bil predviden z razpisno dokumentacijo, to je do 1. marca 2021; morebiten zamik bo lahko samo proporcionalen z zamudo, kar je tudi predvideno z razpisno dokumentacijo.«
Nova nalepka bo veljala do 31. januarja 2023
Če bo e-vinjeta uvedena z zamudo, kakšne ukrepe bodo morali sprejeti, da ne bo prišlo do težav pri cestninjenju osebnih vozil? »Spremeniti bo treba področni zakon o cestninjenju – ta namreč vinjeto od 1. decembra 2021 naprej opredeljuje le v elektronski obliki – in izvesti naročilo za tisk vinjet. Predvidoma bi nalepka pri kratkoročnih vinjetah veljala le do uvedbe e-vinjete oziroma do poteka njene veljave v obliki nalepke. Pri letnih vinjetah pa bi nalepka veljala tako kot doslej, do 31. januarja 2023.«
Zamuda pri uvedbi e-vinjet je bila predvidljiva tudi zaradi okoliščine, da je Dars izbral SkyToll. To podjetje v svoji poslovni zgodovini doslej še ni izpeljalo tako kompleksnega in zahtevnega naročila za prodajo in tehnični nadzor elektronskih vinjet. Dars bi sicer lahko ravnal drugače in razpisal posel v dveh delih, podobno kot je to storil avstrijski Asfinag, ki je ločil razpis za prodajni in nadzorni sistem.
»V tem primeru, pa tudi sicer bi bilo mogoče predvideti stopenjsko vzpostavitev in prednostni zagon prodajnega sistema. Vzpostavitev tehničnega nadzora bi sledila z zamikom meseca ali dveh,« nam je razložil poznavalec sistemov cestninjenja, ki želi ostati anonimen. »V vmesnem času bi izvajali nadzor na podoben način kot danes in z vpogledom v bazo prodanih elektronskih vinjet. Takšna začasna informacijska nadgradnja bi bila zelo enostavna.«
Zgovorna izkušnja s sistemom DarsGo
Dobro je tudi poznati izkušnje iz javnega naročila za izvedbo elektronskega cestninjenja tovornega prometa. Leta 2016 ga je pridobil konzorcij Telekoma Slovenija in Q-Free. Iskratel je leta 2019 vložil tožbo zoper Dars v višini 17,7 milijona evrov. V družbi Iskratel so prepričani, da je Dars s kar dvanajstimi aneksi, s katerimi se je vzpostavitev sistema DarsGo podražila za 5,1 milijona evrov, bistveno predrugačil posel glede na pogoje, ki jih je zahteval v razpisu, vse v korist izvajalcev, torej Telekoma in družbe Q-free. »Če bi Iskratel pri pripravi ponudbe upošteval posel, ki se zdaj izvaja, bi lahko oddal bistveno cenejšo ponudbo,« je ocenil generalni direktor Iskratela Željko Puljić. Te spremembe po prepričanju tožnika potrjujejo, da Telekom in Q-free nista bila sposobna izvesti posla v skladu z razpisnimi zahtevami in da je bila njuna ponudba pomanjkljiva.
Na Darsu so očitke Iskratela zavrnili in vztrajajo, da so ravnali zakonito. Poudarili so, da niso spremenili ničesar, česar ne bi že prej predvideli. Okrožno sodišče v Ljubljani je pritrdilo Darsu in zavrglo tožbo. Iskratel se je na nepravnomočno sodbo pritožil na višje sodišče, ki v zadevi še ni odločilo. »Če bo treba, bomo izkoristili tudi možnost sodnega varstva na najvišji instanci,« je napovedal Puljić.
