Pogosto vprašanje, ki si ga turisti zastavljajo pred odhodom na dopust v sosednjo državo, je, kje kupiti kune: v Sloveniji ali na Hrvaškem. Kot so odgovorili v Novi KBM, je nakup kun in znesek evrov, ki jih za to plačamo, odvisen od dnevno objavljenih menjalniških tečajev, ki jih bodo v trenutku nakupa ponujale slovenske in hrvaške banke.
Samostojni analitik v sektorju finančnih trgov Nove Ljubljanske banke (NLB) Jaka Erpič strankam svetuje, naj na dopust vzamejo le nekaj gotovine v kunah, večji dvig pa naj zaradi nizke provizije raje opravijo kar na Hrvaškem. Prodajno mesto (trgovec) lahko pri nakupu blaga ali storitev sicer zaračuna določeno provizijo, vendar mora biti to na prodajnem mestu jasno označeno, je poudaril Erpič. Poleg tega turistom priporoča, da zaradi tečajnih razlik, ki nastanejo pri pretvorbi valut, pri plačilu s kartico na prodajnih mestih v tujini plačujejo v valuti države, v kateri so, torej v kunah, na bankomatu pa izberejo možnost izplačila gotovine v valuti države, v kateri so, torej možnost brez konverzije.
Če se turisti odločajo za dvig kun neposredno na bankomatu, je po opozorilih Nove KBM treba predhodno preveriti, kakšni so stroški za posamezni dvig gotovine in po kakšnem tečaju bo znesek dviga na bankomatu preračunan v evre. Strošek gotovinskega dviga kun z debetno kartico visa na Hrvaškem v skladu z veljavnim cenikom storitev Nove KBM znaša 2,75 evra. Kot je pojasnil Erpič, dvig na bankomatu s kartico osebnega računa BA maestro znaša 1,03 odstotka zneska dviga, najmanj 2,5 evra, največ pa 23 evrov. Dvig z NLB plačilno kartico mastercard in visa znaša pet odstotkov zneska dviga, najmanj pa 14 evrov.
Po pojasnilih Erpiča sklenjene terminske pogodbe za valutni par evro-kuna v letošnjem letu ne kažejo bistvenih sprememb pri valutnem tečaju. To pomeni, da pričakovanja trga ne vključujejo pomembnejših sprememb vrednosti tečaja. Najnižja vrednost kune je bila zabeležena februarja 2015, in sicer v višini 7,73 kune za evro, najvišja pa oktobra 2008, ko je bilo treba za evro plačati 7,04 kune, so dejali v Novi KBM. Po včerajšnjem tečaju NKBM si za en evro dobil 7,521 kune.
Intervencije na trgu
S ciljem, da bi ohranila tečaj znotraj želenih okvirov, hrvaška centralna banka občasno posreduje na trgu. Kot so pojasnili v Novi KBM, devizne intervencije predstavljajo le majhen delež vseh kupo-prodajnih transakcij. Erpič pravi, da je hrvaška centralna banka letos že drugo leto zapored pred turistično sezono izvedla dve avkciji za nakup evrov od bank v skupni vrednosti 374 milijonov evrov, s čimer je nekoliko znižala vrednost lokalne valute zaradi povečanja obtoka denarja. »Pred sezono je namreč zanimanje za hrvaško kuno višje in posledično vrednost proti evru nekoliko narašča, z avkcijami pa centralna banka delno zagotovi stabilnost cen,« je dejal Erpič in dodal, da je hrvaška centralna banka lani izvedla štiri avkcije nakupa evrov.
Razen na slovenske turiste na Hrvaškem tečaj kune vpliva tudi na izvoznike na sosednji trg. Pred valutno izpostavljenostjo banke ponujajo različne instrumente varovanja, kot so valutni terminski posli ali valutne opcije, so pojasnili v Novi KBM. Po besedah Jerneja Kastelica iz investicijskega bančništva in skrbniških storitev v NLB ščitenja pred rastjo tečaja evro/kuna izvozniki praktično ne uporabljajo. Do neke mere je to še vedno posledica nepoznavanja instrumentov zaščite, po drugi strani pa je včasih odgovor podjetij, da je to predrago, da so sezonska nihanja dokaj predvidljiva in da bodo kar tvegali, je dodal Kastelic.
