Kitajski carinski podatki kažejo na presežek v višini 1,08 bilijona dolarjev ali 927 milijard evrov v prvih enajstih mesecih leta. To že znatno presega celotno številko iz lanskega leta in bo do konca leta preseglo bilijon ali tisoč milijard evrov.

Številke kažejo na eno najhitrejših širitev kitajskega zunanjega presežka v zgodovini. Samo november je prinesel presežek v višini 96 milijard evrov, kar je eden največjih mesečnih presežkov, ki jih je Kitajska kadarkoli zabeležila.

Povečanje kitajskega presežka sicer spremlja precejšen padec izvoza v ZDA. Ker je Kitajska hkrati zmanjšala svoj uvoz ameriškega blaga, predvsem kmetijskih proizvodov, na primer soje, ZDA še vedno uvozijo iz Kitajske približno trikrat več, kot izvozijo.

Hkrati je Kitajska precej povečala svoj uvoz na druge trge. Izvoz v jugovzhodno Azijo, Evropo, Afriko in Latinsko Ameriko se je močno povečal. K temu je pripomogla tudi selitev končne montaže nekaterih izdelkov v države, kot sta Vietnam in Mehika, kar proizvajalcem omogoča, da se izognejo nekaterim ameriškim carinam pri dostopu do ameriškega trga.

Pomemben del kitajske rasti trgovinskega presežka se je zgodil v izmenjavi blaga z Evropo. Tu se obe strani blagovne izmenjave gibljeta v smeri večjega kitajskega presežka, tako da pada evropski izvoz na Kitajsko in se povečuje uvoz. Evropski primanjkljaj s Kitajsko znaša zdaj okoli 300 milijard evrov na leto, kar je razlika med nekaj več kot 500 milijardami evropskega blaga, ki ga uvozimo v EU, in okoli 200 milijardami, ki potujejo v drugo smer.

Padanje izvoza na Kitajsko je še posebej pomembno, saj je kitajsko gospodarstvo v istem času raslo, kar pomeni, da je relativni padec evropskih proizvajalcev na kitajskem tržišču toliko večji.

Posebno izrazito je povečevanje primanjkljaja, ki ga ustvari Nemčija, ki je imela do nedavnega s Kitajsko le majhen primanjkljaj. Ključen pri tem je bil izvoz strojev in avtomobilov. V obeh industrijskih panogah je Nemčija postala neto uvoznica iz Kitajske. Izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko je od leta 2022 na primer padel za 70 odstotkov.

Podcenjen kitajski juan?

Ključno vlogo pri izredno uspešnem kitajskem izvoznem sektorju igra relativno šibka domača valuta juan. Juan se je znatno pocenil v primerjavi z nekaterimi glavnimi valutami, predvsem evrom.

Zaradi tega je kitajsko blago cenejše na svetovnih trgih, medtem ko so potrošniške cene na Kitajskem ostale nizke. Ta kombinacija je proizvajalcem v Evropi in Aziji vse bolj otežila konkurenco, kar povečuje pritisk na industrije, ki segajo od avtomobilov do sončnih kolektorjev.

Posledica je letošnje povečanje kitajskega trgovinskega presežka za 22 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Kitajski voditelji se zdaj soočajo z vprašanjem uravnoteženja svoje odvisnosti od rasti, ki jo poganja izvoz, s potrebo po prehodu k močnejši domači potrošniški porabi. Močnejša domača valuta bi pocenila uvoženo blago in dala kitajskim gospodinjstvom večjo kupno moč, kar bi Pekingu pomagalo pri prizadevanjih za spodbujanje domačega povpraševanja. Vendar pa bi močnejša valuta oslabila zaslužke izvoznikov in bi lahko upočasnila dotok proizvodnih naložb na Kitajsko, kar bi ogrozilo delovna mesta.

Priporočamo