Na današnji skupščini Cinkarne Celje, ki je v skoraj polovični lasti države, so delničarji podprli predlog vodstva s Tomažem Benčino na čelu o izplačilu zajetnih dividend, za katere bo namenjen skoraj ves lanskoletni bilančni dobiček v višini 21,5 milijona evrov. Te bodo delničarji v višini 26,52 evra na delnico prejeli na transakcijske račune prihodnjo sredo.
Ta datum pomeni, da avstrijski prevzemniki skupaj z ameriškim finančnim skladom KKR z dividendami, ki so jih primaknili – po številnih ocenah skopi ponudbi za prevzem Cinkarne Celje – nimajo ničesar. Po objavi prevzemne namere so namreč sporočili, da Martens Management Group za delnice celjske družbe ponuja 220 evrov, in dodali: »Skupaj s ponujenih 26,52 evra dividende gre za 246,52 evra skupne vrednosti ponudbe delničarjem Cinkarne za delnico.«
Na borzi vrednost delnic petino višja
Po ponedeljkovi rasti tečaja delnice za 8,37 odstotka, na 259 evrov, se je vrednost delnice Cinkarne danes zvišala za 2,32 odstotka, na 265 evrov. Že zdaj to pomeni, da je tržna vrednost Cinkarne Celje za dobro petino višja od avstrijsko-ameriške ponudbe, ki jo je v prevzemni nameri podala luksemburška družba Anatol iz avstrijske skupine Martens Management.
Današnja odločitev, podprta skoraj soglasno, da bo Cinkarna Celje lahko odkupovala lastne delnice po ceni od 250 do 300 evrov za delnico, s ciljem, da jih pozneje umakne, bi utegnila tečaj delnice še zvišati. Ravno Ralph Martens iz Martens Managementa je kupovanju lastnih delnic na skupščini nasprotoval. Zastopal je okrog dva odstotka izdanih delnic, kar je toliko, kot jih nekdo hrani na fiduciarnem računu, odprtem pri. Ta podatek potrjuje neuradne informacije, da naj bi možni prevzemniki delnice skrivoma kupovali, še preden so svoje namene v ponedeljek razkrili javnosti. Ali so lastniki delnic, ki se hranijo pri Erste Group Bank, in zakaj se v delniški knjigi niso vknjižili kot lastniki delnic Cinkarne, smo danes vprašali Martens Managent, a odgovora nismo prejeli.
V sklicu skupščine je bil sprva podan predlog, da bi se lastne delnice, v višini do 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe, odkupovale od 170 do 210 evrov za delnico. Nato je najprej Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot 12,85-odstotna lastnica v petek predlagala zvišanje intervala od 220 do 240 evrov za delnico, nazadnje pa so delničarji podprli omenjeni predlog Modre zavarovalnice. Ta je skupaj s Kritnim skladom prvega pokojninskega sklada z 22,06-odstotnim deležem največja posamična lastnica Cinkarne Celje. Iz državnih vrst sta lastnika družbe še Slovenski državni holding (SDH) z 11,41 odstotka, Abanka z 1,72 odstotka delnic, NLB Skladi – Slovenija Mešani pa obvladujejo odstotek delnic.
Medtem ko Tomaž Benčina niti danes ni odgovoril na vnovič zastavljeno vprašanje, ali je za vodstvo načrtovani prevzem sovražen ali prijateljski, se državni lastniki do ponudbe še niso opredelili. Prodaji Cinkarne Celje pa ostro nasprotuje stranka Levica, ki je na parlamentarnih volitvah prejela dobrih devet odstotkov glasov. Kot je danes opozoril njen poslanec Matej T. Vatovec, prevzemniki želijo v času, ko še ni oblikovana nova vlada, poceni prevzeti največjo družbo v Celju in jo nato preprodati po bistveno višji ceni. Podobno kot so že storili z domžalskim Heliosom. Po Vatovčevem prepričanju bi v primeru, da bi državni lastniki sprejeli ponudbo, oškodovali javno premoženje, zato jih je pozval, naj jo zavrnejo.
Avstrijci za 35 milijonov posojil zastavili lastništvo Nika Železniki
Načrtovani prevzem Cinkarne Celje ima sicer več vzporednic s prevzemom Heliosa, ki je bil združen z avstrijskim premaznikom Rembrandtin, po manj kot dveh letih pa prodan za štirikratnik kupnine. Ring oziroma Martens v igro domnevno vlaga visoke dolžniške vire. Da jih je pridobil, je moral Ring konec februarja pri avstrijskih bankah zastaviti lastništvo dobre stoječe družbe Niko Železniki, lani s 33,6 milijona evrov prometa, skoraj šestimi milijoni evrov dobička in v povprečju 272 zaposlenimi. Erste Bank in Raiffeisenlandesbank sta Ringu odobrili vsaka po 6,29 milijona evrov posojil, UniCredit Bank Austria AG pa še 9,43 milijona evrov. Razen teh 22 milijonov evrov so banke Ringu dale na voljo še 13 milijonov evrov revolving posojila, je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pridobili. Koliko lastniških virov bi vložil v prevzem Cinkarne in koliko bi jih prispeval angažirani finančni sklad, ni znano.
Pri prevzemu Heliosa je Ring sodeloval s finančnima skladoma Franklin Templeton in Blackstone, zdaj pa je v obetavno kupčijo povabil enega največjih finančnih skladov na svetu KKR, v Sloveniji poznanega kot lastnika Telemacha, prevzeti pa želi še Pro Plus, izdajatelja Pop TV in Kanala A. Za finančne sklade je značilno, da po nekaj letih »sfrizirane« prevzete družbe vsaj z dvakratnikom vloženih sredstev preprodajo, praviloma strateškim partnerjem. V tem primeru bi to lahko bili Huntsman Corporation, Tronox, The Chemours Company in številni drugi.
Kot prevzemna tarča Cinkarna Celje z bleščečimi rezultati ni zanimiva le kot eden od najuspešnejših proizvajalcev titanovega dioksida na svetu. Zanimiva je predvsem zaradi nezadolženosti, zaradi podcenjene vrednosti na borzi, povrhu vsega pa je imela konec marca na transakcijskem računu 54 milijonov evrov sredstev. Vse to kaže, da ima potencial za visoko zadolžitev. Podobno kot ga je imel Helios. Ta je moral po prevzemu zastaviti nepremičnine, hčerinske družbe in drugo premoženje za posojilo, s katerim je Ring financiral prevzem Heliosa.
