Koronavirus je ob množici okuženih in mrtvih povzročil finančno krizo, kot je po besedah nekaterih analitikov še nismo doživeli. Tista izpred desetletja je bila očitno manj pogubna. Izgubljamo vsi Zemljani, saj delniški trgi padajo, države pa tiskajo ogromne vsote denarja, da bi rešile gospodarstvo, ki se zaradi izgube posla in posledično delovnih mest krči. Tudi v Sloveniji, ki ni izjema. Za marsikaterega Slovenca je zato na mestu vprašanje, kaj storiti s prihranjenim denarjem. Ga pustiti v delnicah in vzajemnih skladih, ga je bolj smiselno imeti na varčevalnem računu ali doma v nogavici, je mogoče treba razmisliti o alternativah?
Zlato trenutno kupujejo množice
Ko posameznik izgublja denar, se mora vprašati, koliko je pripravljen tvegati. Najprej ta posameznik recimo iz delniškega sklada denar preusmeri v konservativni obvezniški sklad, ker pa se padanje nadaljuje, vse skupaj proda in denar položi na varčevalni račun. Ravna pravilno?
»To je največja napaka, ki jo delajo nepoučeni in neizkušeni vlagatelji. Takrat, ko je panika na trgu, moramo kupovati, ne prodajati. Je pa zagotovo to lažje reči, kot storiti, še zlasti če to delaš s svojim denarjem. Čustva in denar je namreč treba ločiti. A samo kupovati tudi ni prava rešitev, poleg tega je treba še ustrezno prilagoditi sestavo naložbene vreče oziroma portfelja. To storimo tako, da prodamo tiste naložbe, ki so zrasle ali najmanj padle, in kupimo tiste, ki so najbolj padle. Na dolgi rok je to edini pravi recept za uspešno investiranje,« pojasni Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec.
Po njegovih besedah je kupovanje bolj tveganih naložb, kamor sodijo tudi delnice, v tem trenutku zagotovo bolj privlačno, kot je bilo pred mesecem, saj so cene padle za tretjino, v zadnjih dneh pa je prišlo do rasti, ki je ublažila del padcev. »A tega, kako dolga bo kriza, nihče ne ve. Mnogi se vsak dan ubadajo s tem, da napovedujejo trende, dejstvo pa je, da se slaba polovica vedno zmoti.«
Obstajajo tudi alternative, mednje gotovo sodita tudi zlato in kriptovaluta bitcoin. »Glede na to, da po vsem svetu tiskajo denar, to vodi v razvrednotenje vseh valut in posledično manjšo kupno moč. Američani so za začetek natisnili 6000 milijard, preostali svet 20.000 milijard dolarjev. Ko bo krize konec, bo to prineslo visoko inflacijo, potrošne dobrine bodo dražje, saj bo v obtoku več denarja. Bitcoin in zlato sta alternativi,« pojasnjuje Andrej Bohinc, kriptomojstri.si. »Zato je mogoče smiselno 10 odstotkov portfelja vložiti v bitcoin in zlato. Je pa zlato trenutno težko kupiti, saj ga vsi kupujejo. Bitcoin je seveda na voljo, ima pa v primerjavi z zlatom določene prednosti, tudi to, da ga lažje hraniš, nihče ti ga ne more vzeti, ponudba pa je omejena na 21 milijonov enot. Po drugi strani je povpraševanje sestavljeno iz fiat valut, ki pa jih je mogoče ustvarjati neomejeno. Kdor razume to matematiko, se bo zavaroval z bitcoinom, ki je edini, ki je odporen proti cenzuri, in nihče ga nima v lasti. Z uporabo denarnice wasabi je popolnoma anonimen in je zanimiv za določene države, ki so pod sankcijami petrodolarskega sistema, kot so Venezuela, Severna Koreja, Iran in Rusija. Te na skrivaj kopičijo bitcoine.«
Finančne teme sprožajo negotovost in strah
Vsekakor takšne (finančne) teme sprožajo negotovost in strah. Z vidiki finančne krize se bomo verjetno bolj soočali, ko se bo življenje začelo vračati v normalno stanje. »Večina prebivalstva se verjetno še vedno tudi psihološko prilagaja na novonastale razmere, ki pomembno odstopajo od naših predstav o svetu in nas v njem. Menim, da po dobrih dveh tednih novih razmer ob izjemno omejenih pogojih porabe denarja v Sloveniji še nihče ni zares soočen z zapravljanjem dolgoletnih prihrankov. Trenutne stiske mnogo bolj izhajajo iz vprašanj, ali bomo v prihodnjih mesecih imeli dovolj sredstev za preživljanje, plačevanje kreditov in najemnin ter ali bomo ohranili zaposlitev. Ljudje smo pri izboru prioritetnih skrbi večinoma ekonomični in se osredotočamo na tiste, ki bolj vplivajo na našo varnost – težje je sprejeti grožnjo po izgubi dohodka kot grožnjo, da bomo zapravili prihranke,« pravi psihologinja Ivna Bulič, ki se ji zdi pomembno, da je država takoj pristopila k zagotavljanju osnovnih sredstev za preživetje vseh državljanov ter s tem vplivala na izboljšanje občutka varnosti in predvidljivosti.
