Med večjimi centralnimi bankami po svetu se je Evropska centralna banka (ECB) junija prva odzvala in za 0,25 odstotka povečala tri temeljne obrestne mere. Takrat so finančni trgi napovedovali, da se bodo obrestne mere v letošnjem letu še enkrat zvišale za četrtinko odstotne točke, kar se bo, kot vse kaže, skoraj zagotovo pripetilo, verjetnost ponovnega zvišanja v prihodnjem letu pa so ocenili kot 50-odstotno. Po junijskem zvišanju obrestnih mer ECB so se fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila nekoliko povečale.
Po prvih ocenah Eurostata, objavljenih v torek, se je medletna inflacija v območju evra avgusta povečala na 3,3 odstotka, medtem ko je julija znašala 2,9 odstotka. Zaradi vojne v Iranu, ki je pospešila rast cen nafte, je bila ciljna inflacija v višini dveh odstotkov presežena marca, ko je na medletni ravni znašala 2,6 odstotka. Avgustovska inflacija predstavlja najvišjo stopnjo inflacije po septembru 2023, ko se je ustavila pri 4,3 odstotka, kar je bilo polovico manj, kot je znašala na začetku leta 2023. K zdajšnji inflaciji v največji meri prispevajo visoke cene energentov; po podatkih Eurostata so se julija medletno zvišale za 10,3 odstotka, v avgustu pa za 14,3 odstotka.
Vidna članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel je minuli teden za Bloomberg izjavila, da se morajo obrestne mere še naprej zviševati, saj dolgotrajni konflikt na Bližnjem vzhodu in presenetljivo močno gospodarstvo evrskega območja predstavljata tveganje za povečanje inflacije. »Gospodarstvo je še naprej močnejše od pričakovanega, podatki pa so nas večkrat pozitivno presenetili,« je dejala in kot ključne dejavnike izpostavila fiskalno politiko, povečanje izdatkov za obrambo ter globalni razcvet umetne inteligence.
Pri trenutnih obrestnih merah, tako Schnabel, je malo verjetno, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vrnila na ciljno raven, zato je potrebno nadaljnje zaostrovanje monetarne politike. Kot je ocenila, bo rast cen življenjskih potrebščin zaradi visokih stroškov energije v daljšem časovnem obdobju verjetno presegla ciljno vrednost dveh odstotkov. »Zlasti v sedanjih razmerah, ko je agregatno povpraševanje visoko, je ključnega pomena, da se že v zgodnji fazi prepreči pojav sekundarnih učinkov, saj bi pozno ukrepanje lahko zahtevalo še večje zaostrovanje denarne politike. Če bi ukrepali šele tedaj, ko bi se to odrazilo pri plačah, bi pomenilo, da so oblikovalci politike zaostali za razvojem dogodkov.«
Skrbi zaradi zemeljskega plina
O julijski inflaciji, ki se je na medletni ravni povečala na 2,9 odstotka, je Schnabel dejala, da pritisk cen energije, ki presega cene nafte, postaja čedalje trajnejši. »Zaradi nizkih ravni zalog v Evropi še posebej zbuja skrb razvoj dogodkov na področju zemeljskega plina, kar predstavlja velika tveganja za zvišanje inflacije. Čim dlje traja konflikt, tem večja sta tveganje in intenzivnost posrednih učinkov ter učinkov drugega kroga, zlasti če bo agregatno povpraševanje ostalo stabilno.« Schnabel je sicer ostra zagovornica dvigovanja obrestnih mer s ciljem znižanja inflacije in se omenja med možnimi kandidati, ki bi lahko na mestu predsednice ECB prihodnje leto nasledili Christine Lagarde.
Guverner Banke Slovenije in član sveta Evropske centralne banke Primož Dolenc je v ameriškem Jackson Holu, kjer se je udeležil letnega gospodarskega simpozija ameriške centralne banke (Fed), v pogovoru za Bloomberg pred dnevi povedal, da obstajajo dobri razlogi za zvišanje obrestnih mer prihodnji teden, da bi zaščitili inflacijski cilj, in da na podlagi novih podatkov ugotavljajo, da se stanje pri inflaciji ne rešuje samo od sebe. Podobno kot Isabel Schnabel je tudi Dolenc povedal, da je za oblikovalce denarne politike ključno vprašanje, ali se bo začetni skok stroškov energije odrazil v močnejši rasti plač, kar bi povzročilo, da bi inflacija postala vztrajnejša. Takšni učinki drugega kroga še niso vidni, kar je po mnenju Dolenca dober znak. »Toda ne smemo čakati, da se uresničijo. Nasprotno, če gospodarski subjekti ne bi verjeli, da smo sposobni izpolniti inflacijski cilj, bi se učinki drugega kroga lahko uresničili,« je opozoril Dolenc. Po njegovih besedah bodo imeli decembra na voljo nov niz napovedi za prihodnja tri leta, razvoj dogodkov bo bolj jasen, kar bo omogočilo boljšo predstavo o poteku inflacije v srednjeročnem obdobju.
Po junijskem zvišanju depozitna obrestna mera, s katero ECB usmerja naravnanost denarne politike in določa obrestne mere za hrambo presežnih likvidnosti bank čez noč pri ECB, znaša 2,25 odstotka, za refinanciranje 2,40 odstotka, za odprto ponudbo mejnega posojila pa 3,15 odstotka.