Po prodaji podjetja Interblock, ki izdeluje elektronske igralne avtomate, Joc Pečečnik načrtuje, da bo v prihodnjih treh letih v lesnopredelovalno panogo vložil od 70 do 120 milijonov evrov. Med drugim se zanima za prevzem Gozdarstva Grča od nekdanjega šefa Slovenskih železnic Blaža Miklavčiča.
Več virov nas je v zadnjih dnevih opozorilo, da poslovnež Joc Pečečnik, ki je bil na lanski lestvici najbogatejših Slovencev revije Manager z 200 milijoni evrov premoženja uvrščen na sedmo mesto, tlakuje pot za visoka vlaganja v gozdno-lesni verigi. Njegova ekipa naj bi obiskovala razne udeležene v suboptimalno razviti lesnopredelovalni panogi, od ministrstev in gozdnih gospodarstev denimo v Slovenj Gradcu do lesnopredelovalnih podjetij in združenj ter drugih.
Poleg tega se Pečečnik zanima za prevzem podjetja Gozdarstvo Grča, ki je imelo do leta 2016, ko jo je prodalo podjetju Agrokor AG iz Švice (del propadle hrvaške skupine Agrokor), v lasti polnilnico vode Costella. Za njen nakup se je Pečečnik pred nekaj tedni dogovoril s stečajnim upraviteljem iz Švice. Ravno včeraj pa je Agencija za varstvo konkurence (AVK) sporočila, da koncentraciji pridobitve kontrole podjetja Elektronček Group nad podjetjem Costella ne nasprotuje Gozdarstvo Grča pa je pred petimi prevzel nekdanji šef Slovenskih železnic Blaž Miklavčič, eden od ključnih igralcev na domačem gradbenem trgu.
Pečečniku je pred kratkim uspelo prodati podjetje Interblock, ki proizvaja elektronske igralne avtomate in jih trži v 135 državah, ameriškemu finančnemu skladu Oaktree Capital Management. Ta je konec marca upravljal 164 milijard evrov premoženja. Kolikšen je izkupiček od prodaje Interblocka, uradno ni znano, časnik Finance je po neuradnih podatkih navajal 300 milijonov evrov. Dva medsebojno neodvisna vira iz bančnih krogov sta povedala, da naj bi kupnina vključevala finančne obveznosti. Iz pred nekaj dnevi javno objavljenega letnega poročila je razvidno, da je imel Interblock konec preteklega leta dobrih 166 milijonov evrov finančnih obveznosti. Višine izkupička od prodaje Interblocka Pečečnik ni želel komentirati. To podjetje je prihodke lani povečalo za 74 odstotkov, na 77 milijonov evrov, pri čemer je čisti dobiček znašal 13,4 milijona evrov (v letu 2020 je bila ustvarjena izguba v višini milijona evrov). Za skoraj polovico, na 86 milijonov evrov, pa so se povečali prihodki skupine Interblock, ki je preteklo leto zaključila z izgubo v višini dobrih 33.000 evrov (v letu 2020 je bila na ravni skupine ustvarjena osemmilijonska izguba).
Lahko bi postali svetovni igralci
Po pojasnilih Pečečnika so v podjetju Elektronček Group, ki ima sedež v Rotterdamu, vse poletje pripravljali investicijsko strategijo za prihodnjih pet let. Ta temelji na vlaganjih v okolju prijazne tehnologije, ki ne onesnažujejo okolja in pomagajo pri zniževanju izpustov ogljikovega dioksida. »Odločili smo, da bomo uporabili vire, ki jih imamo doma in so slabo izkoriščeni ali neizkoriščeni.« Po sprejetju sklepov, da se bodo ukvarjali s tehnologijami, ki izkoriščajo sonce, les in vodo, so analizirali celotno lesno industrijo, opravili pogovore s pristojnimi ministrstvi in se konec avgusta odločili, da bodo investirali v lesnopredelovalno panogo, vodo, sisteme za proizvodnjo elektrike s pomočjo vodika, vetrne elektrarne, šport in turizem ter nepremičnine.
»Gozdarstvo Grča je za nas zelo zanimiva naložba, vendar so naša in prodajalčeva pričakovanja precej različna. Grča obratuje v bližini gozdov, ima železniški tir, predvsem pa je v kočevski občini, ki po zaslugi župana in njegove ekipe odlično funkcionira in si želi investitorjev. Menim, da bomo naše načrte izvedli v tej občini, nisem pa prepričan, ali bomo prevzeli Grčo, saj so pričakovanja lastnikov bistveno višja od realne vrednosti,« je dejal Pečečnik.
Po njegovih besedah so in bodo obiskali vse, ki so povezani z lesom: univerze, ministrstva, državna in zasebna podjetja ter posameznike, ki poznajo to industrijo. »To smo počeli v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, saj še nismo prepričani, ali bomo celotno lesno investicijo izvedli v Sloveniji, Avstriji ali na Hrvaškem. V slednji državi je lesna industrija v slabem stanju, nima znanja in tradicije, vendar obstajajo številne priložnosti in ugodni pogoji za podjetnike. Avstrija pa je svetovni diamant, zato bi naši politiki morali posnemati sosednjo državo pri podpiranju domače lesnopredelovalne industrije. Če se bodo učili od naših sosedov, bi ob nekaterih izboljšavah lahko v Sloveniji postali svetovni igralci,« je dejal Pečečnik. Ob tem je poudaril, da so se za analizo hrvaškega in avstrijskega trga odločili zaradi slovenske politike in nestabilnega okolja. »Od dveh do štirih let se celotno poslovno okolje spremeni. Investiramo za obdobje 10 do 15 let, v tem času pa se podjetniki nenehno borimo, da nas ne pohodijo. Če se stanje ne bo umirilo, bomo priložnosti za večje naložbe iskali v bolj stabilnem okolju.« V naslednjih treh letih namerava Pečečnik v lesnopredelovalno industrijo investirati od 70 do 120 milijonov evrov: »Upam, da bomo čim več vložili v Sloveniji.«
Načrti o robotiziranih obratih
Na vprašanje, ali nameravajo hlodovino odkupovati od podjetja Slovenski državni gozdovi, je Pečečnik odgovoril, da nameravajo dolgoročno obdelovati večje količine lesa, saj pričakujejo, da ga bodo v končni fazi letno porabili več kot 500.000 kubičnih metrov. »Les bomo odkupovali od vseh, tudi od države, če nam ga bo želela prodati. Država sicer nima v lasti veliko gozda, predelovalcev lesa pa je malo oziroma porabijo zelo malo lesa za proizvodnjo končnih izdelkov. Država bi morala svoj les prodajati tistim, ki v Sloveniji ustvarjajo končne izdelke, medtem ko se zdaj 80 odstotkov lesa preproda avstrijskim žagam. Če bi država želela takšno stanje urediti, ga bo uredila. V tem primeru bi sprejela le en zakon, ki bi se glasil: slovenski proizvajalci, ki ustvarjajo visokotehnološke polizdelke in končne izdelke z višjo dodano vrednostjo, imajo prednostno pravico pri nakupu državnega lesa,« je povedal Pečečnik.
Kakšni so konkretni Pečečnikovi načrti v lesnopredelovalni panogi? »Sprva smo bili prepričani, da bomo dokaj hitro začeli obnovo Gozdarstva Grča, ker pa s ceno ne pridemo skupaj, bomo naložbo postavili na novo, pri čemer gre za največjo naložbo v lesnopredelovalno industrijo v tem delu Evrope. Ustvariti nameravamo proizvodnjo za obdelavo surovine, pripravo lesa in izdelavo končnih produktov v popolnoma robotiziranih obratih. Predvsem nas zanima digitalna platforma, na kateri se bodo naročali končni produkti modularnih lesenih hiš in visokotehnološki polizdelki.«
