Po odstopu treh članov nadzornega sveta Telekoma Slovenije, in sicer predsednika Aleša Šabedra ter članic Barbare Cerovšek Zupančič in Bernarde Babič, bi morala skupščina čim prej imenovati nadomestne člane. Toda epidemija trenutno preprečuje izvedbo skupščine, hkrati pa pravila o elektronski skupščini niso dorečena. Odstopljeni člani do imenovanja novih tako ostajajo v nadzornem svetu družbe. Ker so odstopili zaradi »trenutnih (slabih, op. a.) razmer« in »nesoglasij« v nadzornem svetu, kot je zapisal Šabeder, se nadzorni svet tudi ne more zediniti o aktualnih zadevah, zato te stojijo. Poleg omenjenih sta v nadzornem svetu Telekoma kot predstavnika kapitala še Barbara Kürner Čad in Igor Rozman, kot predstavniki zaposlenih pa Drago Kijevčanin, Dušan Pišek in Jana Žižek Kuhar.
Od lovk Marjana Šarca…
Po naših neuradnih informacijah sta v osrčju »nesoglasij«, ki jih omenja Šabeder, predvsem dve zadevi; prva je kadrovska, druga poslovna. Z nastopom Janševe vlade naj bi se okrepile politične antipatije do Telekomove uprave, a ne toliko do predsednika uprave Tomaža Seljaka kot do podpredsednice uprave Vide Žurga. Ko je bila februarja lani imenovana, je dvignila precej prahu. Mnogi so jo povezovali z enim izmed ključnih svetovalcev bivšega premierja Marjana Šarca, Damirjem Črnčecem. Da bi bila Vida Žurga v upravo Telekoma imenovana po zaslugi Črnčeca, je bilo sicer uradno zanikano. Kljub temu pa aktualne strukture na oblasti v njej vidijo ključno lovko bivše vlade, zato naj bi si jo prizadevali predčasno razrešiti s položaja podpredsednice uprave. Šabeder pa naj nadzornemu svetu ne bi hotel predlagati njene predčasne razrešitve.
... do Ipka
Drugi razlog nesoglasij je družba Ipko. Prodajni postopek te zadnje velike tuje Telekomove naložbe se je začel že pred poldrugim letom, a še ni sklenjen. Ipko Telecommunications LLC je drugi največji operater na Kosovu in ima okoli 38-odstotni tržni delež v mobilni telefoniji ter okoli 44-odstotnega v širokopasovnem fiksnem dostopu. Kljub temu pa ustvarja izgubo in je odvisen od finančne podpore matične družbe. Zato si je Telekom v svoji strategiji do leta 2023 zadal, da ga odproda. Po poročanju Pop TV naj bi zanj prejeli tri ponudbe, dva potencialna kupca naj bi že vplačala šestmilijonsko varščino. Najvišjo ponudbo, po poročanju komercialne televizije težko okoli 140 milijonov evrov, naj bi oddal albanski telekomunikacijski operater v lasti bolgarskega oligarha Spasa Rusova, le malenkost nižjo sklad Southern Europe Equity Fund, ki ima v lasti enega izmed kosovskih internetnih ponudnikov, tretjo pa kosovski poslovnež, ki naj bi za Ipka ponudil okoli 120 milijonov evrov. V Sloveniji vladajoča politika naj ne bi bila navdušena nad nobenim od teh, zato naj bi prek nadzornega sveta zavirala postopek prodaje Ipka. Od tod izvira drugi del omenjenih »nesoglasij«.
Pa zdaj?
Po naših informacijah nadzorni svet tudi na svoji naslednji seji prihodnji teden prodaje Ipka verjetno ne bo odobril, bo pa najbrž na eni od naslednjih sej razrešil Vido Žurga. »Prodajni postopek za družbi Ipko in TSmedia poteka, zato s tem povezanih aktivnosti ne moremo komentirali ali pojasnjevati,« uradno odgovarjajo v Telekomu. V Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je večinski delničar Telekoma, v postopek prodaje hčerinskih družb niso vključeni.
Da bi normalizirala delovanje družbe, bi morala skupščina čim prej imenovati nove nadzornike. V SDH so prepričani, da bi morala uprava družbe in nadzorni svet sklicati skupščino in izpeljati postopke nominacije za nove nadzornike. »V nominacijski postopek je običajno vključen tudi SDH kot predstavnik lastnika. Pristojni organi družbe so odgovorni za sklic in izvedbo skupščine,« pravijo.
Toda v Telekomu zadeve vidijo nekoliko drugače. Prepričani so, da pobuda za sklic ni na njihovi strani. »Zakon o gospodarskih družbah določa elemente, ki jih mora sklic skupščine vsebovati; med temi sta tudi predlog dnevnega reda, v primeru imenovanja članov organa nadzora pa tudi predlog sklepov z obrazložitvami. Uprava družbe skupščine ne more sklicati, dokler ne razpolaga z gradivom, ki ga poda predlagatelj,« so prepričani. Vsi odstopljeni nadzorniki so predstavniki kapitala, zato je za predlog novih članov zadolžen SDH kot predstavnik lastnika, pri čemer lahko predlaga tudi zamenjavo preostalih nadzornikov predstavnikov kapitala.
Zagato bi lahko rešilo sodišče, saj mu zakon daje možnost, da v nujnih primerih imenuje nadzornike, in sicer na predlog zainteresiranih oseb. Funkcija sodno imenovanih nadzornikov preneha, ko so namesto njih imenovani novi člani v skladu s statutom.
