Na ministrstvu za okolje in prostor so v začetku julija začeli postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave za projekt hidroelektrarne Mokrice. To je prvi tak postopek v zgodovini Slovenije. Projekt hidroelektrarne Mokrice je umeščen tudi na seznam pomembnih investicij države. Vse projekte na tem seznamu morajo pristojni organi obravnavati prednostno.
Po naših neuradnih informacijah tak postopek na okoljskem ministrstvu načrtujejo tudi za hidroelektrarne na srednji Savi. Tega je v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv napovedal minister za okolje Andrej Vizjak, ki pri tem ni omenil hidroelektrarne Mokrice, pač pa prav verigo hidroelektrarn na srednji Savi.
Zakonodaja skratka omogoča izvedbo nekega projekta oziroma posega v naravo ne glede na njegov škodljivi vpliv na okolje. Kljub temu mora investitor prej narediti presojo posledic in vplivov na okolje, projekt pa lahko spelje le pod pogojem, če hkrati izvede tudi omilitvene ali izravnalne ukrepe.
Postopek je mogoče sprožiti, če bi z nekim projektom dosegli določene pomembne javne koristi, ki prevladajo nad škodljivimi vplivi tega projekta na okolje. Posege je mogoče izpeljati tudi na zavarovanem območju, denimo na območju Natura 2000. V primeru Mokric bi torej lahko bili energetska oskrba prebivalstva in poplavna varnost bližnje okolice pomembnejši od naravnega življenjskega okolja ribe zvezdogled. Ali korist energetike in obnovljivega vira res prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, bodo presodili pristojni organi, so povedali na ministrstvu.
Kaj je prevlada druge javne koristi?
»Za umestitev tega projekta (hidroelektrarne na srednji Savi, op. a.) bi morali izvesti postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. To omogoča več evropskih direktiv in to počnejo vse države, še največ Nemčija, mi pa tega očitno ne znamo, saj v zadnjih petih, desetih letih takega postopka nismo izpeljali,« je v omenjenem intervjuju za Objektiv rekel okoljski minister Andrej Vizjak.
Postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave omogoča direktiva o habitatih, ki jo je Svet Evrope sprejel že leta 1992. Ta je prenesena v nacionalno zakonodajo prek zakona o ohranjanju narave in pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov in posegov v naravo na varovana območja. Odločitev o prevladi druge javne koristi sprejme vlada, postopek pa vodi okoljsko ministrstvo. V konkretnem primeru Mokric je to direktorat za okolje, ki mora postopek tudi prijaviti evropski komisiji.
Ponarejeni dopis okoljevarstvenikov
Informacijo, da je ministrstvo omenjeni postopek že začelo, so medijem prvi posredovali aktivisti Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki je bilo stranski udeleženec v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za hidroelektrarno Mokrice. Vlogo za tak status so oddali tudi v postopku prevlade javne koristi in na ministrstvu so jim ga podelili, so povedali slednji.
Kljub temu da so na ministrstvu torej začeli postopek prevlade druge javne koristi, morajo pristojni organi v tako imenovanem integralnem postopku za hidroelektrarno Mokrice izdati tudi gradbeno dovoljenje, saj je del tega postopka presoja vplivov na okolje, ki je nujno potrebna v postopku prevlade druge javne koristi. V DPRS si prizadevajo, da jih ministrstvo kot stranske udeležence vključi tudi v integralni postopek (za zdaj statusa še niso pridobili). »Tukaj je sledilo presenečenje: z ministrstva smo prejeli uradni odgovor, katerega priloga je tudi domnevni dopis DPRS, ki ga je ministrstvo prejelo 28. julija in s katerim DPRS preklicuje svojo zahtevo po vključitvi v integralni postopek! Ta dopis je ponarejen, v njem so ponarejeni logo DPRS in podpis predsednice ter argumentacija,« so zapisali v društvu, ki mu predseduje Andreja Slameršek. Domnevno ponarejeni dopis po njihovih trditvah navaja, da se DPRS odpoveduje statusu stranskega udeleženca, ker naj bi šlo »za vnaprej izgubljeno bitko« in ker »janšisti obvladujete vse vzvode odločanja«. »Dopis, ki ima vidne znake neavtentičnosti in že na videz ni primerljiv z dopisi DPRS, smo predali policiji z naznanitvijo kaznivega dejanja ponarejanja listin,« so zapisali.
