Skupina Iskra je v zadnjem času izpeljala več prevzemov na Hrvaškem in Sloveniji. Med prevzemnimi tarčami je tudi ljubljansko podjetje Asist, ki se med drugim ukvarja z upravljanjem avtocestnega in mestnega prometa. Toda ta prevzem se Iskri v lasti družine Šešok zapleta. Zato so v Iskri, katere pomembno dejavnost predstavljajo sistemske rešitve za učinkovito obvladovanje mestnega in avtocestnega prometa ter prometnih predorov, predlagali tako imenovane korektivne ukrepe, katerih namen je odpraviti resen sum o skladnosti priglašene koncentracije s pravili konkurence, kar je ugotovila Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK). S temi ugotovitvami je seznanila Iskro na sestanku aprila.
Po pojasnilih AVK Iskra in Asist delujeta na trgu pametnih prometnih rešitev (ITS – Intelligent Transport Systems). Ob tem Iskra deluje kot integrator, Asist pa pretežno kot ponudnik komponent za vgradnjo v ITS-sisteme. Pri analizi trga je AVK ugotovila, da je Asist pomemben dobavitelj nadzorno-krmilnih sistemov, ki predstavljajo ključno komponento ITS-sistema. Asistov nadzorno-krmilni sistem je namreč nameščen v 78 odstotkih vseh predorov na slovenskem avtocestnem križu, vključno s karavanškim predorom. Po ugotovitvah AVK ima torej Asist znatno tržno moč v segmentu nadzorno-krmilnih sistemov, medtem ko Iskra predstavlja pomembnega sistemskega integratorja na trgu ITS-sistemov. Ključni pomislek AVK pri načrtovanem prevzemu je, da bi združeno podjetje omejevalo druge neodvisne integratorje pri dostopu do nadzorno-krmilnega sistema, s čimer bi izboljšalo svoj položaj, to pa bi škodilo tudi končnim potrošnikom.
Čeprav v Iskri menijo, da prevzem Asista ne bo povzročil omejevanja konkurence, so AVK predlagali, s ciljem pospešiti postopek in odpraviti hipotetične pomisleke, več korektivnih ukrepov. Ključna zaveza je obveznost združenega podjetja, da bo nadzorno-krmilni sistem neodvisnim integratorjem ponujalo pod pogoji, ki so pošteni, razumni in nediskriminatorni. Konkretno to pomeni, da cene, roki dobave in kakovost, pod katerimi združeno podjetje ponudi nadzorno-krmilni sistem neodvisnim integratorjem, ne bodo slabši kot pogoji, po katerih bo Asist dobavljal nadzorno-krmilni sistem za lastne integracijske projekte združenega podjetja, ob upoštevanju objektivnih razlik, kot so obseg naročila, tehnične posebnosti, kreditno tveganje.
Tržni preizkus korektivnih ukrepov
Obenem se je Iskra zavezala, da bo neodvisnim integratorjem še naprej omogočala povezljivost in interoperabilnost z obstoječimi nadzorno-krmilnimi sistemi prek standardiziranih vmesnikov in uveljavljenih mednarodnih standardov. Ta zaveza preprečuje situacijo, ko bi združeno podjetje formalno dobavilo nadzorni sistem, z omejenimi vmesniki pa onemogočilo njihovo učinkovito integracijo.
Zaveze so omejene na območje Slovenije, saj v tujini obstajajo številni ponudniki nadzorno-krmilnih sistemov in drugih sistemskih integratorjev, trajanje zavez pa je omejeno na petletno obdobje od zaključenega prevzema Asista. To po mnenju Iskre predstavlja zadosten čas, da si neodvisni integratorji, ki imajo že sedaj v večji meri vzpostavljena partnerstva z drugimi dobavitelji nadzorno-krmilnih sistemov, zagotovijo alternativne vire dobave.
Po prejemu korektivnih ukrepov od Iskre bo AVK na podlagi zakona o preprečevanju omejevanja konkurence sprejela tiste ukrepe, za katere bo presodila, da lahko glede na naravo, obseg in verjetnost uspešne in pravočasne izvedbe odpravijo resen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. S ciljem preveriti ustreznost predloženih korektivnih ukrepov ter zagotavljanja preglednosti in uspešnega posvetovanja s tretjimi osebami se je AVK odločila za izvedbo tržnega preizkusa predloženih korektivnih ukrepov, zato je vse zainteresirane udeležence trga ITS-sistemov za cestni promet v Sloveniji pozvala, naj ji posredujejo stališče o predlaganih korektivnih ukrepih oziroma predlog morebitnih drugih ukrepov, ki bi bili po njihovem mnenju primerni za odpravo suma o skladnosti načrtovane koncentracije s konkurenčnimi pravili.
Medtem ko je skupina Iskra lani ustvarila okoli 300 milijonov evrov prihodkov od prodaje, Asist, ki je v lasti Martina Tomažiča, ni veliko podjetje; lani je ustvaril 6,05 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z letom 2024 predstavlja 48-odstotno rast, medtem ko se je čisti dobiček zvišal za štiri odstotke, na dobrih 535.000 evrov. Po neuradnih podatkih naj bi do zapleta pri presoji koncentracije med Iskro in Asistom prišlo, ker slednji večji del prihodkov ustvari z Darsom. Po podatkih Erarja je Asist pri poslovanju z Darsom lani dosegel 2,28 milijona evrov prometa, kar v celotnih prihodkih od prodaje predstavlja 38-odstotni delež, če upoštevamo še Direkcijo RS za infrastrukturo, pa je s tema dvema organizacijama dosegel skoraj polovico prihodkov od prodaje.