»Pametna nabava za višjo produktivnost« je bila osrednja tema letošnjega nabavnega vrha, ki ga je organiziralo Združenje nabavnikov Slovenije (ZNS). Po pojasnilih predsednika ZNS Srečka Bukovca, ki je bil v preteklosti med drugim direktor podjetja Slopak, je produktivnost kot temeljni gradnik ekonomske uspešnosti in blaginje družbe postala ključna politično-ekonomska tema.
»V današnjem času je produktivnost zelo pomembna, ker se podjetja soočajo z rastjo stroškov materiala, energije in storitev, pomanjkanjem zaposlenih in strokovnih kompetenc, motnjami v dobavnih verigah, geopolitičnimi tveganji, zahtevami po krajših dobavnih rokih, digitalizacijo in umetno inteligenco, večjimi pričakovanji kupcev, zahtevami po trajnostnem poslovanju, pritiskom na dobičkonosnost,« je dejal Bukovec. Ker v takšnem okolju podjetja dolgoročne konkurenčnosti ne morejo zagotavljati le z večjo prodajo, je po njegovem mnenju pomembno vprašanje, kako lahko z enakimi viri ustvarimo večjo vrednost. »In to je vprašanje produktivnosti, pri čemer nabava pridobiva bistveno pomembnejšo vlogo. Če podjetje proizvede enako količino dobrin, storitev, a za to potrebuje manj materiala, manj energije, manj zunanjih storitev ali manj delovnih ur, to pomeni, da se je produktivnost povečala.« Na skoraj vse to vpliva nabava.
»Nabava ima vpliv na to, kaj kupujemo, od koga in po kakšni ceni kupujemo, kakšno kakovost dobimo, kdaj dobimo blago, koliko zalog potrebujemo, kakšna so tveganja dobave. Nabava ima na produktivnost zato bistveno širši vpliv od dosežene nabavne cene in je ne smemo več presojati kot stroškovne funkcije, ampak kot generator produktivnosti. Namesto koliko smo znižali nabavno ceno, se moramo vprašati, koliko poslovne vrednosti smo ustvarili z odločitvami nabave,« je dejal Bukovec. Po njegovem prepričanju dobra nabava ne povečuje le produktivnosti same nabave, temveč celotnega podjetja, je vzvod konkurenčnosti podjetja in povečevanja njegove dobičkonosnosti. »Najboljša nabava ni tista, ki kupi najceneje, nabava ne ustvarja vrednosti le tedaj, ko kupi ceneje. Najboljša nabava je tista, ki podjetju pomaga ustvariti največjo vrednost glede na vložena sredstva. In vrednost ustvarja predvsem takrat, ko podjetju omogoči, da z enakimi ali manjšimi vložki ustvari večji rezultat,« je dodal Bukovec.
Podjetja so pred resnim izzivom
Po opozorilih dr. Petra Wostnerja iz urada za makroekonomske analize in razvoj so podjetja v Sloveniji pred resnim izzivom zaradi prestrukturiranja globalnih verig. »Od tega, kako bomo iz tega izšli, je odvisna prihodnost države. Zato moramo biti še posebno pozorni na funkcije, ki jih v Sloveniji opravljamo znotraj globalnih verig vrednosti.«
Po njegovih besedah zaradi neugodnih demografskih gibanj ni druge možnosti, kot da povečamo produktivnost, ki trenutno predstavlja 91 odstotkov povprečja EU. Produktivnost lahko delimo na to, koliko ljudi dela in koliko vsak od tistih, ki dela, ustvari. Po kazalcu, koliko nas dela, je Slovenija na 106 odstotkih povprečja EU, z makroekonomskega vidika ni veliko možnosti za povečevanje. Če vemo, da se bodo negativni demografski trendi nadaljevali, sta na voljo dve možnosti: ali bomo delali več ali bomo delali bolje. »Če želimo živeti in ohranjati državo, kot jo imamo, kar vključuje vso varnost in socialo …, potem moramo delati bolje in ustvariti več. Od izvajalcev moramo preiti k ustvarjalcem. Ne da nam bo kdo naročil, kaj bomo delali, ampak da bomo prodajali proizvode, ki dosegajo visoko dodano vrednost, kar zahteva prehod v inovacijsko ustvarjalno paradigmo. Sposobni moramo najti nekaj, za kar bo stranka pripravljena plačati bistveno več. V segmentu izvajalcev je vsako sekundo konkurenca bistveno večja s strani držav, ki so stoodstotno avtomatizirane, ki dosegajo ekonomijo obsega in jim je zelo težko konkurirati. V tem segmentu so marže čedalje nižje, z nizko maržo pa se ne da dobro živeti,« je pojasnil Wostner.
Najbolj izpostavljeni informatiki, vendar …
Tradicionalno rak rano Slovenije, je nadaljeval Wostner, predstavljajo investicije in financiranje pravih stvari, druga, ki je novejša, pa je digitalizacija, do katere imamo zadržan odnos. Kot primer je izpostavil farmacevtsko podjetje, ki je bilo v enem kvartalu sposobno obdelati od pet do petnajst iniciativ, v katere raziskovalno-razvojne projekte bodo investirali; na podlagi digitalnih tehnologij so zdaj sposobni analizirati 50 tovrstnih iniciativ, ki pridejo od zaposlenih v podjetju.
S krepitvijo digitalizacije so na trgu dela najbolj izpostavljeni informatiki. »Toda ali ste že slišali za kakšnega programerja, ki se je prijavil na zavodu za zaposlovanje? Ker obstajajo številne druge stvari, ki jih znajo delati, ne bodo ostali na cesti. Podobno je z uslužbenci na bančnih okencih, ki so se začeli ukvarjati z nečim, česar banke prej niso delale – svetovanje strankam. »Posledično se njihove plače niso znižale, temveč so se povečale. Eno od slovenskih podjetij je funkcijo prodaje avtomatiziralo že v višini 90 odstotkov, hkrati pa ni odpustilo nobenega prodajnika. Zakaj? Zato ker so se prodajniki lahko končno začeli ukvarjati s tem, kar je njihova osnovna funkcija – s svojimi strankami, da gredo do njih, jih poskušajo razumeti,« je povedal Wostner.